41. |
42. |
43. |
44. |
45. |
46. |
47. Modrosti iz inovacijskega podpornega okolja v javnih raziskovalnih organizacijah za upravljavce inovacijskega sistemaŠpela Stres, Robert Blatnik, Urška Fric, Karen Gladović, David Jekovec, Tomaž Justin, Mirica Karlovits, Ana Kompan, Tomaž Lutman, Urška Mrgole, Duško Odić, Levin Pal, Nina Tomić Starc, Marjeta Trobec, Jure Vindišar, Vojka Žunič, Marjeta Trobec, 2021, znanstvena monografija Ključne besede: znanost, prenos tehnologij, gospodarstvo, raziskovalne organizacije, odcepljena podjetja, inovacijski sistemi
Objavljeno v ReVIS: 18.08.2021; Ogledov: 1387; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (4,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
48. Mehanizem relapsa : diplomska nalogaNina Jovanović, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od
psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti
od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa
pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem
delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti.
Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti
dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se
uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti.
V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov,
ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki
abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali
pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje
zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od
zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih.
Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama.
Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na
kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med
notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem
jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne
življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico
in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za
sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so
botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim
kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj
primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in
pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli
kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka
v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je
potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na
sebi, vsak dan, dan za dnem.
Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1335; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,17 MB) |
49. Dejavniki motivacije za izobraževanje in usposabljanje v večji javni organizaciji na področju zdravstva : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeNina Božnar, 2017, diplomsko delo Opis: Motivirani in usposobljeni zaposleni so najkompleksnejša naloga vsakega podjetja. Uspešnost
procesov izobraževanja v podjetju je odvisna od vodstva podjetja, delovanja kadrovske službe
z vodstvom in želje zaposlenih, da se izobražujejo. Kako uspešno bo podjetje oziroma
organizacija, je v današnjem svetu v veliki meri odvisno tudi od njenih zaposlenih. Vedno več
ljudi je nezadovoljnih na svojem delovnem mestu zaradi slabih medsebojnih odnosov, slabih
pogojev za delo, slabega počutja, nepoštenosti in še mnogo drugih vzrokov. Danes ni več
največji izziv organizacije, da ima dobro razvito vizijo, strategijo in cilje, temveč morajo
vzpostaviti sistem, ki motivira zaposlene, da jim sledijo. Le dobro in pravilno motivirani
zaposleni lahko organizaciji pomagajo do uresničitve njihovih ciljev in strategij.
Izobraževanje pri posamezniku vpliva na njegovo kakovost življenja, uspešnost in družbeno
učinkovitost. Menim, da so izobraženi ljudje osnovni gradnik družbe in tako predstavljajo
osnovo za funkcionalno družbo, pomanjkljivo izobraženi pa ne prispevajo k družbenem
napredku.
Tako kot se razlikujejo med seboj karierne poti posameznika, se razlikujejo tudi osebni
interesi in cilji posameznika. Nekateri mislijo, da se je brez pomena izobraževati ali
usposabljati, da že vse vedo. Nekateri pa enostavno nimajo želje in potrebe, da bi nadgrajevali
svoje znanje. Moje mnenje je, da kdor se ne izobražuje in ne gradi svojega znanja, prav kmalu
spozna, da ga mlajši in spretnejši sodelavci prehitijo. Osveščenost in samoiniciativnost sta
ključnega pomena pri motivaciji za izobraževanje in usposabljanje.
V okviru diplomske naloge je bilo postavljenih šest hipotez, ki so se preverjale skozi celotno
nalogo in smo jih v šestem poglavju statistično analizirali s pomočjo rezultatov raziskave.
Prišli smo do ugotovitve, da bi morala organizacija najprej opredeliti potrebe po
izobraževanju. Zaposlenim bi morala posredovati vse informacije o možnosti izobraževanja,
formalnega in neformalnega. V sedmem poglavju smo podlagi rezultatov raziskave podali
tudi predloge za izboljšanje področja izobraževanja na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, usposabljanje, izvajalci izobraževanj, udeleženci izobraževanj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,71 MB) |
50. Pogajanja v odnosu do ostalih sredstev mirnega reševanja sporov : diplomsko deloNina Podobnik, 2021, diplomsko delo Opis: Skozi zgodovino so nerazrešena sporna vprašanja vedno vodila v konflikte. Do sporov in vojn v mednarodnem okolju prihaja še danes, kar negativno vpliva na mednarodno skupnost, zato je ključnega pomena, da se zagotovita varnost in mir, ki sta osnovni človekovi potrebi. Z razvojem mednarodnega prava se je pojavila težnja, naj se spori rešujejo miroljubno, ta težnja je prerasla v dolžnost, kar je vodilo do načela nedopustne uporabe sile ali groženj. V obvarovanju bodočih rodov pred vojnami in zagotavljanju prijateljskih odnosov med državami je bila leta 1945 ustanovljena Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki v 33. členu določa, naj se spori razrešujejo z uporabo diplomatskih sredstev, med katera sodijo pogajanja, posredovanje, preiskava in sprava, ali pravnih sredstev arbitraže ter Meddržavnega sodišča. Reševanje ali preprečevanje sporov lahko poteka z uporabo posameznega sredstva, možna pa je tudi njihova kombinacija. Da bi obveza reševanja sporov z naštetimi sredstvi živela tudi v praksi, je dolžnost držav, da se sporazumno dogovorijo o tem, katero sredstvo bodo uporabile. Naloga obravnava pogajanja, ki so primarna in najpogosteje uporabljena dejavnost diplomacije, so široko uporabljeno sredstvo in sestavni del vseh drugih načinov reševanja sporov. Predstavljajo pa tudi izhodišče ali celo pogoj za uporabo drugih sredstev mirnega reševanja sporov. Namen naloge je podrobneje predstaviti pogajanja, saj se vlogi in pomenu pogajanj v zunanji politiki majhnih držav, kot je Slovenija, še vedno posveča premalo pozornosti
Ključne besede: mednarodni spor, mirno reševanje sporov, pogajanja, arbitraža, arbitražni sporazum
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1496; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,58 MB) |
