Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 90 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
82.
Transformacija organizacijske kulture v izbranem podjetju : magistrska naloga
Leana Tomić, 2020, magistrsko delo

Ključne besede: organizacijska kultura, odnosi, vodja, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2020; Ogledov: 1896; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

83.
Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Mojca Rakovič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom »Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab« obravnavamo dve veliki področji. Prvo področje zajema zasvojenost z odnosi, kjer smo se najprej osredotočili na delovanje nekemične zasvojenosti, kasneje na zasvojenost z odnosi, s katerimi je tesno povezano tudi postavljanje mej v odnosih. Drugo večje področje raziskovanja je zajemalo nasilje in zlorabo, saj menimo, da je ta tematika v javnosti prevečkrat spregledana ali potlačena v ozadje. Zanimalo nas je, kako so žrtve nasilja in zlorab povezane z zasvojenostjo z odnosi, ali so se zatekle po strokovno pomoč v ustanove oz. organizacije in kako so bile z njo zadovoljne. Raziskavo smo izvedli z kvantitativno metodo s pomočjo vprašalnika, s katerim smo v prvem delu pridobili pomembne demografske podatke, v drugem delu smo podrobneje preučili zasvojenost z odnosi z določenimi trditvami, ter nadalje v tretjem sklopu preverjali travmatske dogodke, pomoč v ustanovah oz. organizacijah ter okrevanje. S pomočjo raziskave smo prišli do zaključka, da je velik odstotek ljudi (44 %) doživelo lastno izkušnjo nasilja ali zlorabe, predvsem sta najbolj pogosta telesno in psihično nasilje. Najbolj pogosta trditev iz značilnosti zasvojenosti z odnosi je bila, da na »živi za dan, ko bo skupaj z njo«. Velik izziv je raziskovati zasvojenost z odnosi nasploh, saj je tematika zelo subtilna in občutljiva, še posebej pa raziskovanje te teme pri žrtvah nasilja in zlorab, ki so zelo ranljive. Priporočamo pa nadaljnjo raziskavo, ki bi lahko zajemala obširnejši vprašalnik z več ostalimi podrobnostmi v zvezi z dojemanjem odnosa v povezavi s travmatskimi izkušnjami. Glede na velik odstotek nasilja in zlorab med anketiranimi, jih je zelo malo poiskalo strokovno pomoč, kar kaže na dejstvo, da se naj v prihodnosti še več pozornosti namenja preprečevanju, povezovanju, obveščanju, pomoči.
Ključne besede: zasvojenost, odnosi, nasilje, zlorabe, okrevanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2020; Ogledov: 2039; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

84.
Trženje z vplivneži
Lea Biček, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali trženje z vplivneži, predvsem odnos med podjetji in vplivneži. Ugotavljali smo, kako ljudje vidijo vplivneže, kaj si mislijo o njih in kako vplivajo na njihov nakup. V teoretičnem delu smo proučevali teorijo vplivnežev in trženja. Zanimalo nas je, kdo so vplivneži in kako izbrati pravega vplivneža za sodelovanje. Ugotavljali smo, kaj je vplivnostno trženje, kaj so prednosti in slabosti vplivnostnega trženja ter proučevali strategije vplivnostnega trženja. V empiričnem delu smo s pomočjo podjetij raziskovali odnose in sodelovanje med podjetji in vplivneži. Zanimalo nas je, zakaj med svoje trženjske kanale uvrščajo vplivneže in na kakšen način. V raziskavo smo dodali tudi anketo, s katero smo analizirali odnos milenijcev do vplivnežev. V zaključku raziskave smo ugotovili, da vsa tri podjetja, ki smo jih izbrali za raziskovalno nalogo, uporabljajo metodo trženja z vplivneži, saj jo ocenjujejo kot zelo uspešno. Vplivneže izbirajo glede na skupne cilje in interese. Predvsem ciljajo na iskrenost in pošten odnos. Iz ankete smo ugotovili, da milenijci spremljajo vplivneže, opazili so sodelovanje s podjetji in so že kupili izdelek ali storitev, ki jo je tržil vplivnež. Iz ankete smo izvedeli tudi, da jim ni pomembno, če izdelek ali storitev trži vplivnež, vseeno pa jim je v zadovoljstvo, če na trženjskih kanalih zagledajo vplivneže.
Ključne besede: vplivneži, vplivnostno trženje, milenijci, odnosi, sodelovanje, trženjski kanali
Objavljeno v ReVIS: 31.07.2020; Ogledov: 2200; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

85.
VPLIV KOMUNIKACIJE NA FIZIOTERAPEVTOVO POČUTJE NA DELOVNEM MESTU
Maša Oblak, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil proučiti ali uspešna komunikacija pozitivno vpliva na fizioterapevtovo počutje v kolektivu, ali zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na njihovo vzdušje ter, ali se jim zdi pomembna medosebna komunikacija, saj odločilno vpliva na uspešnost dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 fizioterapevtov in študentov fizioterapije. 97,50% anketirancev je menilo, da učinkovita komunikacija v ustanovi pomembno vpliva na lastno motivacijo in dobro počutje. 77 oseb ali 96,20% anketirancev je bilo mnenja, da zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na vzdušje med zaposlenimi. Na vprašanje ali se jim medosebna komunikacija zdi pomembna, saj odločilno vpliva na uspešnost dela pa se je strinjalo vseh 100% anketirancev. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je uspešna komunikacija ključnega pomena tako zasebno, predvsem pa na delovnem mestu. Da bomo na delovnem mestu imeli uspešne odnose s sodelavci je potrebno, da smo v komunikaciji z njimi odprti, da odkrito povemo svoje mnenje ter v primeru nesoglasij stvari razčistimo in se pogovorimo. Če se na delovnem mestu pojavijo konflikti ni to nič slabega. Konflikti namreč niso nič drugega kot drugačna mnenja, ki so izražena ob napačnem času in napačnem kraju ob neprimernem tonu sogovornika. V primeru konflikta pa je ključno, da se s pravilno komunikacijo stvari razrešijo. Posledica konflikta pa pripelje do slabega počutja, ki pogosto pogojuje tudi stres, ki ga lahko nehote prenašamo med sodelavce, ki pa so ključni za uspešno opravljeno delo. Zaradi konfliktnega okolja lahko trpi celoten kolektiv, posledično pa tudi kakovost in uspešnost dela.
Ključne besede: komunikacija (communication), zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu (job satisfaction), medosebni odnosi (interpersonal relations), konflikt (conflict), empatija (empathy), stres (stress), tim (team)
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2020; Ogledov: 3086; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (867,60 KB)

86.
87.
Interna komunikacija v zasebnem podjetju
Anja Šuštar, Petra Bergant, Milena Maček Jerala, 2014, strokovni članek

Opis: V članku smo predstavile, kaj je interna komunikacija in kakšna se zdi zaposlenim v podjetju DIFA. Z anonimno ankete, ki je bila razdeljena med zaposlene v podjetju DIFA, smo ugotovile, kakšna je interna komunikacija ter kakšen odnos imajo zaposleni z vodstvom ter kakšen imajo medsebojni odnos.
Ključne besede: interna komunikacija, medsebojni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2020; Ogledov: 2215; Prenosov: 0

88.
Uporaba mediacije kot metode reševanja konfliktov v osnovnih šolah : magistrska naloga
Bojan Sabath, 2019, magistrsko delo

Ključne besede: mediacija, šolska mediacija, konflikti, mediator, osnovna šola, odnosi
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2020; Ogledov: 2492; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

89.
Reševanje medsebojnih konfliktov med izvajalci zdravstvene nege : pregled literature
Patricia Bitenc, 2019, diplomsko delo

Ključne besede: konflikti, odnosi, zdravstvo
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2020; Ogledov: 2299; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (716,69 KB)

90.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh