31.
Pridelava krompirja z uporabo fitofarmacevtskih sredstev v neugodnih vremenskih razmerahDrago Papler, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Opis: Krompir je bil na Slovensko razširjen v času Habsburške monarhije, ko je cesarica Marija Terezija z odlokom o obveznem pridelovanju krompirja rešila pokrajino lakote in hkrati poskrbela za jed - pražen krompir. Šenčur je znan po pridelavi krompirja, kar simbolizira tudi spomenik cesarici Mariji Tereziji s krompirjem postavljen sredi Šenčurja. V Sloveniji je bilo leta 2013 pridelano 62.155 ton krompirja na 3.307 ha obdelovalnih površin; hektarski donos je bil 18,79 ton oziroma 6,85 odstotnih točk manj glede na povprečje pridelka 1991-2013. Največji donos krompirja je bil 26,42 ton/ha leta 2011, najmanjši pa 12,10 ton/ha leta 1992. Obdelovalne površine za krompir so se v obdobju 1991- 2013 zmanjšale za 74,7 %, količine pridelanega krompirja pa so se zmanjšale za 65,7 %. Krompir raste do pet mesecev in ga je v tem času potrebno z varstvom in zatiranjem pred pleveli, pred plesnijo, pred črno listno pegavostjo, pred koloradskem hrošču in pred listnimi ušmi zaščititi. V ta namen se uporablja fitofermacevtska sredstva. Spremljali smo meterološke podatke in sledili postopku tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi pri zatiranju bolezni in škodljivcev pri rasti krompirja v letu 2013, ko je bilo nenormalno mokro. Na rast in pridelek krompirja vplivajo tla, temperatura, dolžina dneva, relativna vlaga in padavine. Za rast in pridelek krompirja je pomembno pravočasno učinkovito ukrepanje s fitofarmacevtskimi sredstvi za varstvo rastlin pred pleveli in škodljivci.
Ključne besede: krompir, fitofarmacevtska sredstva, Slovenija, hektarski donos, statistične analize
Objavljeno v ReVIS: 30.03.2020; Ogledov: 1884; Prenosov: 0
