Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Mednarodni prenos sedeža in statusno preoblikovanje družb predstavljata pomembni orodji, ki družbam omogočata čezmejno mobilnost in prilagajanje na zahteve globalnega trga. Magistrska naloga obravnava ureditev na področju čezmejnega prenosa sedeža ter statusnega preoblikovanja družb v EU, Sloveniji in Švici. Družbe s sedežem v EU na notranjem trgu imajo pravico do svobode ustanavljanja na podlagi 49. člena PDEU, kar jim omogoča svobodno izbiro kraja sedeža družbe in s tem tudi prenos sedeža družbe v drugo državo članico. Z Deseto direktivo je EU harmonizirala področje čezmejnih združitev, medtem ko za čezmejni prenos sedeža trenutno ne obstaja ustrezni pravni okvir. Pomembno vlogo na tem področju je imelo Sodišče EU, ki je s sodno prakso nadomeščalo pomanjkljivo zakonodajno ureditev. Pri mednarodnem prenosu sedeža in statusnem preoblikovanju družb nastanejo pomembne posledice za družbenike, upnike in zaposlene, katerim mora zakonodaja nuditi ustrezno pravno varnost. Področje mednarodnih statusnih preoblikovanj in prenosa sedeža v Švici ureja zakon IPRG. Kljub temu da Švica ni pristopila k EU, pa je z EU sklenila številne sporazume, ki so približali švicarsko pravo pravu EU. V nalogi smo preučevali, ali obstaja sporazum, ki bi Švici zagotavljal svobodo ustanavljanja, kakršna izhaja iz 49. člena PDEU. Analiza in primerjava zakonodaje sta pokazali pomemben vpliv prava EU na zakonodajo na področju mednarodnega statusnega preoblikovanja družb v Švici.
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2018; Ogledov: 2772; Prenosov: 220
Celotno besedilo (693,69 KB)

Opis: Denar je v zgodovini zavzemal različne oblike: od blagovnega denarja v obliki živine in drugih predmetov, preko kovanega denarja do papirnatega in knjižnega denarja. S tehnološkim razvojem pase je pojavila tudi elektronska oz. digitalna oblika denarja. Ena izmed oblik denarja v širšem pomenu besede so tudi virtualne valute. Čeprav enotne definicije virtualnih valut ni, bi jih lahko označili kot digitalni denar, ki nima položaja zakonitega plačilnega sredstva.Pojav virtualnih valut sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Sprva so bile le del spletnih iger v obliki virtualnega blaga, kasneje pa so postale samostojne platforme. Magistrska naloga obravnava različne sisteme virtualnih valut,in sicer zaprte, hibridne in odprte. Zaradi splošne popularnosti, predvsem pa širše uporabnosti, se naloga osredotoča na odprt sistem, za katerega je značilna zamenljivost virtualnih enot z realnimi denarnimi enotami. Natančneje: osredotoča se na odprto in decentralizirano virtualno valuto, imenovano bitcoin. Ta predstavlja inovacijo tako v finančno-tehnološkem kot tudi v pravnem svetu, saj ustrezna zakonodaja na področju virtualnih valut še ni popolnoma izoblikovana. Magistrska naloga obravnava trenutno stanje pravne ureditve virtualnih valut in jih uvršča v obstoječe kategorije, med drugim v kategorijo finančnih instrumentov, plačilnih sredstev, blaga idr. Primerjalnopravno se obravnava virtualnih valut od države do države močno razlikuje. V ZDA so pretežno obravnavane kot blago, na ravni EU pravna ureditev ni dorečena in je odvisna od posameznih držav članic, ki v večini primerov podajajo zgolj negativne definicije virtualnih valut, torej: da niso zakonito plačilno sredstvo. V nekaterih državah EU jih štejejo za zasebna plačilna sredstva, v drugih za finančne instrumente, medtem ko se v preostalih do statusa virtualnih valut še niso opredelili.Virtualne valute uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj, predvsem v okviru kaznivega dejanja pranja denarja. Magistrska naloga nudi primerjalnopravni vpogled v področje preprečevanja pranja denarja v zvezi z virtualnimi valutami.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2018; Ogledov: 2780; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,43 MB)

Ključne besede: avdiovizualno gradivo, avtorske pravice, televizija, avtorsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2018; Ogledov: 2336; Prenosov: 121
Celotno besedilo (905,45 KB)

Opis: Hiter gospodarski razvoj terja hitro in učinkovito prilagajanje potrebam oziroma zahtevam, ki se vsakodnevno oblikujejo pri sklepanju pogodb. Ker se pogodbe sklepajo vsak dan in, skoraj na vseh področjih življenja, je potrebno še posebno pozornost nameniti začetnim pogajanjem pri pogodbenih določilih, ki morajo biti jasno določena, še preden je pogodba, med dvema partnerjema v pisni obliki, sklenjena dokončno. Državnih meja pri sklepanju gospodarskih pogodb skorajda ni več, pogodbeni partnerji se pri sklepanju poslov prav zato srečujejo tudi z različnimi zakonskimi ureditvami. Pri sklepanju pogodb s partnerji iz drugih držav in drugih kultur se partnerji običajno med seboj niti ne poznajo. Vsak posebej deluje v različnih okoljih, spoštuje druge zakone, zato je še toliko bolj pomembno, da se določila pogodbe dogovorijo še posebej skrbno in natančno, saj je v njih izražena volja pogodbenih strank. Pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki,odraža voljo obeh pogodbenih strank, ki svojo voljo oziroma zahteve zapišeta in s tem vsaj omejita ali preprečita morebitne kasnejše nesporazume. Hkrati s težnjo ponudnika, da v čim večji možni meri zadovolji potrebe morebitnih pogodbenih partnerjev, se na drugi strani odpira tudi vprašanje možnosti neizpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma nespoštovanja dogovora. V primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti zakonska pravila predvidevajo različne sankcije. Pri tem se največkrat pojavlja odškodnina. Pogodbene stranke poizkušajo na različne načine izključiti ali samo omejiti svojo odgovornost in s tem tudi višino odškodnine. Pri tem ima stranka, ki je dalj časa prisotna na trgu, običajno prednost. Bolje pozna morebitne rizike, ki bi lahko imeli vpliv na izvršitev pogodbenih določil. Pri sklepanju pogodb je bolj previdna in ni pripravljena prevzeti vseh rizikov, ki bi lahko ogrozili izvedbo posla (Kranjc, 2008, str. 191). V magistrskem delu bom poudarek namenila raziskovanju vpliva višje sile na odškodninsko odgovornost pogodbenih strank. Še posebej me bo zanimalo vključitev vpliva višje sile v pogodbeno razmerje in s tem tudi morebitno odškodninsko odgovornost pogodbenih strank. Prav tako bom pojasnila, kaj sploh je višja sila v pogodbi.
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3134; Prenosov: 281
Celotno besedilo (858,12 KB)

Opis: Vse, kar danes poznamo, je bila nekoč novost. Intelektualna lastnina je področje, ki se nanaša na več različnih panog in ima potrebo po hkratni in medsebojno usklajeni obravnavi pravnih, ekonomskih in poslovnih značilnosti intelektualne lastnine. Pravice intelektualne lastnine preprečujejo drugim, ki so samostojno prišli do enakih rezultatov umske dejavnosti, da bi jih izkoriščali ne da bi imeli dovoljenje imetnika pravice. Z razvojem intelektualne lastnine se je večala tudi potreba po varstvu pravic intelektualne lastnine. Vedeti moramo, kje in kaj želimo zaščititi. Dobro moramo tudi poznati značilnosti različnih postopkov. Varstvo pravic se ob vložitvi potrebne dokumentacije in izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev po večini lahko zagotovi po nacionalni, mednarodni ali po evropski poti, z nekaj izjemami. V diplomski nalogi bom opisala najpomembnejše elemente varstva avtorske in sorodne pravice, varstva industrijske lastnine, kot tudi varstvo topografije polprevodniških vezij in varstvo geografske označbe. S tem bom predstavila običajne procese varstva intelektualne lastnine, ki so v današnjem času nepogrešljivi.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, intelektualna lastnina, industrijska lastnina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3563; Prenosov: 235
Celotno besedilo (839,80 KB)