21. Analiza uspešnosti rehabilitacije pacienta z endoprotezo kolenskega sklepaMaruša Kajzer, 2022, diplomsko delo Opis: Kolenski sklep je največji sinovialni sklep v človeškem telesu. Poleg travmatičnih
poškodb ga prizadenejo tudi degenerativne spremembe. Najpogostejša večvzročna
degenerativna bolezen sinovialnih sklepov je osteoartroza. Njeni glavni simptomi in
klinični znaki so stalno prisotne bolečine, kratkotrajna jutranja okorelost, zmanjšanje
funkcije, krepitacija, omejena gibljivost in kostne zadebelitve sklepa. Ob neuspelem
konservativnem zdravljenju se odločimo za operativni poseg. Vstavitev totalne
endoproteze (v nadaljevanju: TEP) je ena izmed najpogostejših operacij v ortopediji.
Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po protetiki sklepa imata predoperativna in
pooperativna priprava pacienta. V diplomski nalogi smo želeli analizirati uspešnost
pooperativne rehabilitacije pacienta s TEP kolena. Zanimala nas je povezava med
bolečino in ITM ter vpliv gibljivosti kolenskega sklepa glede na čas, po katerem so
pacienti prišli na rehabilitacijo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 pacientov, smo
izvedli v Medicinsko-rehabilitacijskem centru Zreče. Pacienti so skupaj s fizioterapevti
izpolnili vprašalnik Knee Society Score pred štirinajstdnevnim rehabilitacijskim
procesom in po njem. Po končani rehabilitaciji smo podatke statistično analizirali.
Ugotovili smo, da je korelacija med ITM telesne teže in stopnjo bolečine v kolenskem
sklepu negativna in nizka (r = 0,336). Rezultati so pokazali, da je bil regresijski model
statistično značilen (p = 0,017). Variabilnost indeksa telesne mase je pojasnila 9,4-
odstotno točkovanje bolečin v kolenu. Za vsak dodaten kg/m2 se je bolečina v kolenu
zmanjšala za 0,612 točke (p(t) = 0,017). Dokazali smo tudi, da se je gibljivost po koncu
rehabilitacije statistično značilno izboljšala za 14 stopinj (p < 0,001). Med časom, ki je
pretekel od operacije do pričetka rehabilitacije, in izboljšanjem gibljivosti je bila
korelacija negativna, neznatna in statistično neznačilna (rho = –0,195; p = 0,174).
Ugotovili smo, da se je kolenski rezultat po štirinajstdnevni rehabilitaciji statistično
značilno izboljšal za 15 točk (p < 0,001).
Ključne besede: endoproteza kolenskega sklepa, osteoartroza, rehabilitacija endoproteze, vprašalnik Knee Society Score
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 791; Prenosov: 83
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
22. |
23. |
24. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacienta z utesnitvenim sindromom ramenskega sklepaTaja Kobilca, 2022, diplomsko delo Opis: Bolečina v rami je ena izmed najpogostejših težav mišično-skeletnega sistema. Mednje spada tudi utesnitveni sindrom, ki predstavlja tretjino vseh bolečin v rami. Vzrokov za njegov nastanek je več. Najpogostejši razlog za bolečino in utesnitev ramenskega sklepa je tetiva mišice supraspinatus, ki poteka pod korakoakromialnim lokom. Zaradi zmanjšanja subakromialnega prostora pride do trenja. Za pojav utesnitve so bolj dovzetni atleti, ki se ukvarjajo s športom nad glavo, kot so košarka, rokomet, odbojka, plavanje, in posamezniki, katerih delo zahteva veliko aktivnosti nad glavo. Značilni simptomi utesnitvenega sindroma so bolečina pri gibih nad višino glave, bolečina pri ležanju na prizadeti strani in bolečinski lok. Bolečinski lok se pojavi med 60 in 120 stopinjami abdukcije. Klinično diagnozo postavimo s pomočjo specialnih testov in anamneze. Za potrditev diagnoze se uporabi slikovna diagnostika. Zdravljenje se začne z zmanjševanjem bolečine, nadaljuje pridobivanje obsega gibljivosti in konča s povrnitvijo mišične moči, ki je usmerjena predvsem v mišično ravnovesje. Poznamo konzervativni in operativni način zdravljenja. Med konzervativne metode zdravljenja spadajo kinezioterapija, elektroterapija, manualna terapija, kineziotaping, akupunktura, injekcije kortizona ter nesteroidna proti vnetna zdravila. Pri analizi člankov smo ugotovili, da je kinezioterapija najpogostejša metoda zdravljenja, zato lahko rečemo, da je tudi najučinkovitejša. Zelo pogosta kombinacija zdravljenja utesnitvenega sindroma je kinezioterapija z manualno terapijo, ki prikazuje pozitivne učinke zdravljenja. Kinezioterapiji, ki predstavlja vitalni del rehabilitacije, se dodajata tudi elektroterapija in aplikacija kinezioloških trakov. Za takojšnje zmanjšanje bolečine se uporabljajo tudi nesteroidna protivnetna zdravila in injekcije kortikosteroidov. Izbiro fizioterapevtskih metod je treba prilagoditi posamezniku, njegovim vzrokom za pojav utesnitve in znanju fizioterapevta. Sestava fizioterapevtske obravnave je odvisna od strokovnega znanja, opreme in pripomočkov, ki jih ima fizioterapevt na razpolago. V primeru neučinkovitega konzervativnega zdravljenja se priporoča operativni poseg.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, ramenski sklep, rehabilitacija, fizioterapija, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2022; Ogledov: 1200; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,15 MB) |
25. Vpliv inspiratornega mišičnega treninga s POWERbreathe pripomočkom na pljučno funkcijoUrška Gorup, 2022, diplomsko delo Opis: Inspiratorni mišični trening (IMT) s pripomočkom POWERbreathe pri zdravih posameznikih vpliva na izboljšanje pljučne funkcije, posledično se pri zahtevnejših telesnih obremenitvah zaznava napora zmanjša, s tem pa tudi utrudljivost mišic. Z rednim IMT se zmogljivost dihalnih mišic lahko poveča. Izsledki raziskav potrjujejo, da IMT s pripomočkom POWERbreathe deluje učinkovito na pljučno funkcijo tudi pri bolnikih s KOPB, s srčnim popuščanjem, hipertenzijo, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter pri osebah z bolečinami v križu. Z IMT dosegamo večjo moč in vzdržljivost inspiratornih mišic, zmanjšujemo občutek dispneje, znižujemo krvni tlak, število okužb dihal in pojavnost pljučnice. Izvajanje IMT ima prav tako preventivno vlogo pred razvojem pooperativnih pljučnih zapletov. Oblika respiratornega mišičnega treninga (RMT) se priporoča tudi za starejše osebe, saj prispeva k boljšemu dinamičnemu ravnotežju, kar pri njih posledično zmanjša tveganje za padce.
Če povzamemo ugotovitve raziskav, z rednimi respiratornimi treningi se lahko izboljša kakovost življenja tako zdravega posameznika, športnika kot tudi posameznika z zdravstvenimi omejitvami.
Ključne besede: inspiratorni mišični trening, respiratorni mišični trening, POWERbreathe, pljučna funkcija
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2022; Ogledov: 1062; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,43 MB) |
26. Uspešnost fizioterapevtske obravnave pacienta s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepaEva Božnar, 2022, diplomsko delo Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DIPLOMSKEM DELU
BOŽNAR, Eva: Uspešnost fizioterapevtske obravnave pri pacientu s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepa
Uvod in namen: Kalcificirajoči tendinitis ramenskega sklepa je stanje, ki se pojavi zaradi odlaganja kristalov kalcijevega hidroksiapatita v tetive mišic rotatorne manšete. Namen diplomskega dela je predstaviti anatomijo ramenskega sklepa, patologijo kalcificirajočega tendinitisa in zdravljenje. Metode: V diplomsko delo smo vključili raziskave med letoma 2002 in 2020, ki so opisovale različne fizioterapevtske postopke zdravljenja kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa. Rezultati: Najuspešnejša fizioterapevtska metoda zdravljenja kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa so udarni globinski valovi. Operativno zdravljenje je uspešno, vendar prinaša tveganje za pooperativne zaplete. Uporabnost: Ugotovitve so uporabne v klinični praksi pri fizioterapevtski obravnavi pacienta s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepa. Omejitve: Premalo izvedenih raziskav o učinkovitosti terapevtskega ultrazvoka, kinezioterapije in elektroterapije pri zdravljenju kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa in nedostopnost člankov. Ključne besede: Kalcificirajoči tendinitis, ramenski sklep, fizioterapija, zdravljenje.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2021, Fizioterapevtika 26 (42) str., 1 pregl., 5 sl., 56 vir. Mentorica (S. Pavlič Založnik), recenzentka (F. Kresal).
Ključne besede: Kalcificirajoči tendinitis, ramenski sklep, fizioterapija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1323; Prenosov: 160
Celotno besedilo (817,59 KB) |
27. POMEN FIZIOTERAPEVTSKE VADBE ZA PREPREČEVANJE POŠKODB SPREDNJE KRIŽNE VEZIKristjan Simončič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Poškodbe kolenskega sklepa so pri športnih aktivnostih vse bolj pogoste. Ena izmed njih je zagotovo poškodba sprednje križne vezi, ki nastane zaradi nenadne spremembe smeri gibanja. Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature o pomenu preventivne vadbe za preprečevanje poškodb sprednje križne vezi. Želeli smo tudi ugotoviti, ali je nastanek omenjene poškodbe pogostejši pri ženskah v primerjavi z moškimi. Rezultati: V sklopu preprečevanja poškodb sprednje križne vezi pet raziskav navaja pozitiven učinek izvajanja preventivnih vaj. Rezultati v preostalih petih raziskavah navajajo višje število poškodb sprednje križne vezi pri ženskah v primerjavi z moškimi. Uporabnost: Rezultati raziskav dokazujejo, da izvajanje preventivnih programov vpliva na zmanjšanje števila poškodb sprednje križne vezi. Omejitve: Pri analizi rezultatov so bile prisotne omejitve, kot so spremenljiv obseg izvajanja preventivnih programov, uporaba različnih komponent v programih preventivne vadbe in večje število športov, kritičnih za poškodbo sprednje križne vezi pri ženskah.
Ključne besede: Preventivna fizioterapija, pomen vadbe, preprečevanje poškodb sprednje križne vezi.
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2022; Ogledov: 1486; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,03 MB) |
28. |
29. |
30. |
