31. Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov : magistrska nalogaSimona Hotujec, 2014, magistrsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Ključne besede: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1209; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij : doktorska disertacijaSimona Breščanski, 2020, doktorska disertacija Opis: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka
sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih
biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje
gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in
postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo
številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo
oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih
virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski
intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena
kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev
z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha
slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1)
kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri
kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti
dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo.
Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize
vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso
samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov
za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni
notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov
teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so
pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje
vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten
team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in
timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem
okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je
poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče
izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Ključne besede: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 944; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (3,30 MB) |
33. Patentiranje avtonomnih vozil : magistrsko deloSimona Čeh Savski, 2020, magistrsko delo Opis: Avtonomna vozila za svoje delovanje ne potrebujejo človeškega voznika in bodo s svojo komercialno dostopnostjo izjemno vplivala na družbo v kateri živimo. Ideja avtonomne mobilnosti se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, vendar je bila lahko nadalje razvita šele z dostopnostjo ustrezne tehnologije in s tem, sistemov umetne inteligence. Čeprav popolnoma avtonomna vozila še niso komercialno dostopna, se njihova dostopnost na trgu pričakuje v prihodnjih nekaj letih. Prav zaradi tega morajo pravniki in inženirji delovati skupaj, da bodo posledice uvedbe avtonomnih vozil predvsem pozitivne in da se z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravnimi regulacijami izognemo nevarnostim, ki jih ta potencialno predstavljajo. To magistrsko delo izvira predvsem iz ugotovitev Evropskega patentnega urada o prihajajočih trendih tehnologij na področju avtonomnih vozil, ugotovitev Evropskega parlamenta in Evropske komisije o tem, katera področja je treba še posebej v prihodnje razdelati, kot tudi na podlagi že dostopne strokovne literature na področju avtonomne vožnje. Namen magistrskega dela je predvsem v interdisciplinarni predstavitvi teme, vključujoč zgodovinsko ozadje razvoja avtonomne vožnje, predstavitev prednosti in nevarnosti, ki jih uvedba avtonomnih vozil prinaša, predstavitev tehnologij, ki so vsebovane v patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, vključujoč dve študiji primerov, predstavitvi etičnih dilem, varovanja osebnih podatkov uporabnikov in kibernetske varnosti, kot tudi trenutnega zakonodajnega okvira Evropske unije in Slovenije, predvsem na področju odgovornosti in zavarovanja. Širok pregled področja bralcu omogoča razumevanje vseh področij avtonomne vožnje iz trenutno dostopnih podatkov.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna mobilnost, umetna inteligenca, patent, industrijska lastnina, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1743; Prenosov: 115
Celotno besedilo (865,98 KB) |
34. Fizioterapevtska obravnava pacienta po vstavitvi endoproteze ramenskega sklepaMišo Radaković, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: ramenski sklep je najbolj gibljiv kroglični sklep v našem telesu. Pri hujših bolezenskih stanjih je edina rešitev vstavitev endoproteze ramena. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti uspešnost rehabilitacijskih protokolov in fizioterapije po vstavitvi endoproteze ramenskega sklepa. Metode: v sistematični pregled so bili vključeni različni tipi raziskav v obdobju med letoma 2000 in 2018. Raziskave so vsebovale primerjalne metode med rehabilitacijskimi protokoli in učinkovitost rehabilitacije v postoperativni fazi pacientov z endoprotezo ramena. Rezultati: izbira fizioterapevtskega protokola ne vpliva na končni izid rehabilitacije pri pacientih po vstavitvi endoproteze ramenskega sklepa. Fizioterapija ima pomembno vlogo v pooperativni fazi rehabilitacije. Uporabnost: dobro zastavljen rehabilitacijski protokol bistveno skrajša čas rehabilitacije. Omejitve: majhno število longitudialnih raziskav na podlagi učinkovitosti fizioterapije pri vstavitvi endoproteze ramenskega sklepa, različni tip proteze, nezmožnost nadaljevanja raziskave zaradi bolezni.
Ključne besede: endoproteza ramena, rehabilitacija, fizioterapija, rehabilitacijski protokoli po vstavitvi endoproteze ramena.
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2021; Ogledov: 2622; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,28 MB) |
35. Preprečevanje pooperativne pljučnice z respiratorno fizioterapijoAlena Barbolina, 2021, diplomsko delo Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
BARBOLINA. A.: Preprečevanje pooperativne pljučnice z respiratorno
fizioterapijo.
Uvod in namen: Pooperativna pljučnica kot pooperativni zaplet predstavlja v današnjem času dodatno kadrovsko in finančno breme za zdravstveni sistem, ker pogosto vodi do večje umrljivosti pacientov, daljšega okrevanja pacientov v bolnišnici ter dodatnih stroškov zdravljenja. Namen diplomske naloge je na podlagi zbrane strokovne literature predstaviti vzrok nastanka pooperativne pljučnice, njen pristop k zdravljenju in preprečevanju ter predlagati rešitve problema v praksi. Metode: Metoda dela je pregled strokovne literature. Iskanje literature smo izvedli v splošnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah PubMed, Cochrane, ScienceDirect, Cobiss in Google Scholar. Upoštevali smo vključitvene in izključitvene dejavnike, in sicer letnico izdaje članka, jezik in število preiskovancev. Rezultati: Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih tehnik pri preprečevanju pooperativne pljučnice, med katerimi se aparati in pripomočki niso izkazali za dovolj znanstveno podprte. Najučinkovitejše rezultate preprečevanja pri preprečevanju pooperativnih pljučnic v pregledanih raziskavah potrjujeta mobilizacija pacientov in izvajanje dihalnih vaj. Uporabnost: Diplomska naloga se lahko uporablja kot usmeritev pri izbiri med različnimi metodami respiratorne fizioterapije za preprečevanje pooperativne pljučnice pri pacientih. Omejitve: Raziskave s premajhnim številom preiskovancev, nedokončane raziskave in raziskave z različnim trajanjem terapij so v naši raziskavi predstavljale izključitvene dejavnike.
Ključne besede: pooperativna pljučnica, preventiva pred pooperativnimi pljučnicami, metode respiratorne fizioterapije.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; 2021, Fizioterapevtika 29 (51) str., 1 pregl., 83 vir. Mentor (S. Videnšek), recenzent (F. Kresal).
Ključne besede: pooperativna pljučnica, preventiva pred pooperativnimi pljučnicami, metode respiratorne fizioterapije.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2021; Ogledov: 1692; Prenosov: 169
Celotno besedilo (810,19 KB) |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. |
