Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V nalogi se osredotočamo na proces oblikovanja nacionalne identitete Slovencev in pripadnosti ''slovenstvu'' skozi različna obdobja v narodovi zgodovini. Izhajamo iz predpostavke, da je pripadnost posameznika ''njegovi'' nacionalni identiteti skozi čas različno močno izražena in da na to vplivajo najrazličnejši dejavniki, med katerimi so zagotovo tudi posameznikovo zadovoljstvo z razmerami v skupnosti ali družbi, ki ji pripada. V prvem delu naloge razložimo pojme, ki jih povezujemo z nacionalno identiteto, ki v sodobni družbi predstavlja eno najtrdnejših kolektivnih identifikacij. Proces oblikovanja slovenske narodne zavesti razložimo skozi zgodovino slovenskega naroda, ki je po stoletjih ''zorenja'' v različnih državnih tvorbah s plebiscitno voljo postal nacija, narod s svojo državo. V raziskavi o dojemanju kolektivnih identitet med Slovenci ugotavljamo, kako so se skozi čas spreminjala stališča Slovencev v odnosu do kolektivnih identitet. Pri tem se metodološko opiramo na longitudialno strategijo raziskovanja. Merimo trende in stališča oziroma odnose do opazovanih pojavov v populaciji in zanje poiščemo vzročne razlage.
Ključne besede: kolektivne identitete, nacionalna identiteta, evropska identiteta, Slovenci, medčasovna primerjava
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1123; Prenosov: 96
Celotno besedilo (952,57 KB)

Opis: Magistrska naloga predstavlja slovensko osamosvojitev skozi čas. Med drugim so predstavljeni tudi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali proces slovenske osamosvojitve, vse od prelomnih dogodkov proti koncu 80. let prejšnjega stoletja, ustanavljanja prvih strank, prvih demokratičnih volitev in vojne za Slovenijo do mednarodnega prizadevanja in vključevanja Slovenije v mednarodne integracije. V nadaljevanju se magistrska naloga dotakne področja gimnazijskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ob tem pa je največji poudarek predvsem na področju državljanske vzgoje v Sloveniji. Podan je tudi pregled učnih načrtov v gimnazijskem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Pomembna vsebina magistrske naloge je področje vrednot, še posebej med mladimi. V ta namen je v magistrski nalogi vključen pregled najpomembnejših raziskav s področja vrednot med mladimi v Sloveniji, in sicer od osamosvojitve in vse do danes. Domoljubje je zagotovo ena najpomembnejših vrednot, če govorimo o pozitivnem odnosu do svoje države, svoje identitete in preteklosti. V ta namen so vključene strokovna literatura s področja domoljubja in pomembne raziskave, ki preučujejo odnos mladih do domoljubja, čeprav takšnih raziskav, žal, ni veliko. V sklopu naloge je bila opravljena kvalitativna raziskava. Njeni rezultati so interpretirani in v celoti predstavljeni na koncu magistrske naloge. V samem zaključku so predstavljeni ugotovitve in predlogi, kako izboljšati poznavanje vsebine slovenske osamosvojitve med dijaki.
Ključne besede: domoljubje, slovenska osamosvojitev, državljanska vzgoja, dijak, zgodovina
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1123; Prenosov: 71
Celotno besedilo (793,89 KB)

Opis: V diplomski nalogi sem obravnaval temo, ki se nanaša na družbena omrežja kot vir informacij v športu. Živimo v času hitrega razvoja komunikacijskih tehnologij, ki nam služijo za ohranjanje odnosov in vzpostavljanje novih vezi. Ena teh so tudi v zadnjih letih zelo razširjena spletna družbena omrežja. Z razvojem interneta je po vsem svetu postala priljubljena uporaba družbenih omrežij. Televizija, radio in tisk, ki veljajo za klasične medijske kanale so nadomestili novi mediji, med katere štejemo Facebook, Instagram, Twitter, Youtube, ter mnoga druga omrežja. Z diplomsko nalogo sem želel preučiti, katera družbena omrežja so v Sloveniji najbolj priljubljena in kdo so njihovi uporabniki, če so stari mediji, kot so televizija, tisk in radio šli v pozabo, od kar ljudje vse več uporabljajo družbena omrežja. Za boljše poznavanje le teh, sem se poglobil v razvoj spleta, ki je omogočil nastanek družbenih omrežij. Zanimalo me je kakšen pomen imajo družbena omrežja in kakšne so njihove značilnosti. Zanimalo me je tudi, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na ljudi in kako jih sprejemajo kot vir informacij. Predstavil sem najbolj priljubljena družbena omrežja v Sloveniji. Izvedel sem anketo o uporabi družbenih omrežij.
Ključne besede: družbena omrežja, informacije, mediji, šport, viri informacij
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2020; Ogledov: 2356; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Glavni namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, kako postati e-Športnik. V teoretičnem delu sem spoznal, kaj je e-Šport, in njegovo zgodovino. Ugotovil sem, kakšne lastnosti potrebuje pravi e-Športnik in spoznal stanje e-Športa v Sloveniji, s kakšnimi težavami se soočajo organizatorji prireditev. V empiričnem delu sem z metodo anketiranja mlade slovenske igračarje vprašal o njihovem strinjanju z različnimi opisi e-Športa, poznavanju slovenskega e-Športa in spremljanja tekmovanj. Zavrnil sem hipotezo H3, ker so rezultati pokazali, da največ anketirancev enako rado tekmuje in spremlja tekmovanja. Z intervjuvanjem slovenskih e-Športnikov pa sem potrdil hipotezo H2. Hipoteza H1 je delno potrjena. Stanje e-Športa v Sloveniji ni zadovoljivo, lahko bi bilo veliko boljše. Slovenskih profesionalnih igralcev video iger je vsako leto več, prav tako je s številom organiziranih e-Športnih tekmovanj. V zadnjem delu naloge sem opisal optimalno pot od amaterskega do profesionalnega e-Športnika. Ta pot ni preprosta, vendar, če počneš nekaj, kar imaš rad, potem je ta pot dosti lažja.
Ključne besede: elektronski šport, e-Šport, e-Športnik, video igre, računalniške igre, turnirji, profesionalizacija prostega časa, šport
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2018; Ogledov: 2726; Prenosov: 172
Celotno besedilo (992,20 KB)

Opis: Informacijske tehnologije so se v zadnjem desetletju razširile v vse dele slovenske družbe. Prisotne so tako v gospodarstvu- kot v zasebnem življenju. Do informacijskih tehnologij in znanja za njihovo uporabo pa nima dostopa vsak državljan. Informacijsko komunikacijske tehnologije so lahko nedostopne zaradi visokih cen, nerazvite infrastrukture ali neznanja o uporabi le-teh. Slovenska družba močno zaostaja tako za najrazvitejšimi evropskimi državami, kot za evropskim povprečjem; tako sem skozi nalogo raziskal glavne dejavnike, ki vplivajo na uporabo oziroma neuporabo IKT in kako vplivajo na razvitost slovenske družbe. Podrobneje sem raziskal tudi, kako občina Kočevje zaostaja po informacijski razvitosti, saj je med slabše gospodarsko razvitimi občinami v Sloveniji. Na slabšo informacijsko in gospodarsko razvitost občine Kočevje močno vpliva stopnja dosežene izobrazbe prebivalcev, ter slabo razvita fiksna in mobilna infrastruktura.
Ključne besede: informacijska družba, informacijsko komunikacijske tehnologije, slovenska družba, informacijsko znanje, razvoj IKT
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3036; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,37 MB)