Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene nege
Mateja Tkalčič, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

2.
Vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijo
Mateja Rožmanc, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero je značilno pojavljanje epileptičnih napadov. Bolezen lahko prizadene vse staroste skupine, vendar je najpogostejša v otroštvu in kasneje v starosti. Že v preteklosti je veljala za nekaj posebnega, drugačnega, zato so se ljudje oseb z epilepsijo bali in se jih izogibali, jih stigmatizirali. Stigma in diskriminatorno ravnanje sta prisotna še vedno, predvsem zaradi strahu in neznanja ter neinformiranosti ljudi. Epilepsijo danes s podporo slikovne diagnostike zdravimo na različne načine, odvisno od vrste bolezni, pogostosti napadov in vzroka. Kot zdravljenje se je za zelo uspešno izkazalo tudi operativno zdravljenje, saj se pojav epileptičnih napadov lahko toliko zmanjša, da osebe z epilepsijo teh nimajo več, s tem pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. Zaživijo lahko skoraj normalno življenje. Kot podpora osebam z epilepsijo pri nas in po svetu delujejo različna društva in združenja, ki skrbijo za redna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnjakov na področju epileptologije ter organizirajo predavanja, srečanja ter strokovno pomoč tudi obolelim, njihovim svojcem in ostalim laikom. Veliko vlogo pri procesu zdravljenja in pri kakovosti življenja ima tudi sodelovanje strokovnega osebja z osebami z epilepsijo. Pomembno je, da se vzpostavi vez zaupanja, saj je zdravljenje le tako lahko uspešno. Namen in cilji: Namen raziskave je bil raziskati, kakšen je vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijo in koliko se je to spremenilo po operativnem zdravljenju epilepsije. Cilji raziskave so bili: • pregledati literaturo, ki vključuje stigmo med osebami z epilepsijo, operativno zdravljenje epilepsije, • ugotoviti prisotnost stigme pri osebah z epilepsijo, • ugotoviti vpliv epilepsije na kakovost življenja oseb z epilepsijo, • ugotoviti, koliko se je stigma zmanjšala oziroma spremenila po operativnem zdravljenju, • ugotoviti, v kolikšni meri se je kakovost življenja po operaciji izboljšala, • ugotoviti, na kakšen način bi lahko zmanjšali vpliv stigme in diskriminatorno ravnanje družbe do oseb z epilepsijo Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z osebami z epilepsijo ter z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom domače in tuje literature iz baz podatkov Cobiss, dLib, PubMed, Scholar, Science Direct in Cinahl. Kot instrument za raziskavo smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Intervjuje smo izvedli s pacienti in diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Izvedli smo 13 intervjujev, 10 s pacienti in 3 z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Intervjuji so bili izvedeni ločeno za paciente in diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike. Predlogo je sestavljalo 10 vprašanj, ki so se nanašala na stigmo in kakovost življenja pri osebah z epilepsijo. Raziskava je potekala med septembrom in decembrom 2023. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 13 intervjuvancev (7 žensk in 6 moških). Najmlajša sta bila stara 35 let, najstarejši pa 67 let (v povprečju 46 let). Vsi intervjuvanci imajo različno izobrazbo. Večina intervjuvancev se je počutila stigmatizirane, sploh zaradi značilnih epileptičnih napadov, zato so se izogibali stikom z ljudmi, pa tudi kakovost življenja je bila slabša. Za zelo uspešno se je pri intervjuvanih pacientih izkazalo operativno zdravljenje, saj se je število epileptičnih napadov po operaciji zelo zmanjšalo in s tem izboljšala kakovost življenja. Razprava: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da stigma zelo vpliva na kakovost življenja oseb z epilepsijo. Iz rezultatov raziskave izhaja, da intervjuvanci vidijo problem v neznanju in neinformiranosti javnosti glede epilepsije. Priložnost za izboljšanje vidijo v dodatnem izobraževanju in informiranosti javnosti. Predlagajo kakšne informativne oddaje v medijih, predavanja že v osnovni šoli in organiziranje dogodkov na temo epilepsije.
Ključne besede: epilepsija, epileptični napadi, stigma, diskriminacija, predsodki, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Vodenje kakovosti v glasbeni šoli : magistrska naloga
Marko Heričko, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: kakovost, glasbena šola, management kakovosti, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
Objavljeno v ReVIS: 19.04.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
Modifikacija analize tveganja v povezavi s pravico potrošnika do varne hrane v gostinskih obratih : doktorska disertacija
Mateja Čebular, 2024, doktorska disertacija

Opis: Modifikacija analize tveganja v gostinskih obratih se navezuje na potrebo po spremembah zakonskih predpisov, ki bi odpravila nejasnosti in poenotila razumevanje predpisov na področju varnosti živil v gostinstvu. Področje vzorčenja živil, ki ga ureja Uredba Komisije (ES) št. 1441/2007 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila, namreč ne vključuje mikrobioloških kriterijev za večino gotovih jedi. Povod raziskave je pravica potrošnika do varne hrane. Glavni cilj je predstaviti analizo mikrobioloških dejavnikov tveganja in pomembnost izdelave ocene tveganja v gostinskih obratih. Letna spremljanja alimentarnih obolenj v EU nakazujejo pomembnost posodobitve predpisov na področju vzorčenja živil v gostinskih obratih. Opravili smo pregled literature, zakonskih predpisov in predhodnih raziskav na področju vzorčenja živil v gostinstvu. Analizirali smo podatke o številu vzorčenj gotovih jedi v posameznih evropskih državah ter incidenco nalezljivih bolezni, povezanih s hrano. Kampilobakterioza ostaja v EU že od leta 2005 najpogostejša nalezljiva bolezen, ki se prenaša s hrano. Z laboratorijsko preiskavo vzorčenja živil in površin v 30 gostinskih obratih v Sloveniji smo ugotovili, da mikrobiološka varnost živil v gostinstvu ni zagotovljena in preverjena z laboratorijsko diagnostiko. Ugotavljamo, da je uradni monitoring spremljanja povzročiteljev zoonoz usmerjen predvsem na vzorčenje v proizvodnji in maloprodaji, ne pa v gostinstvu. Vsebina predpisov glede vzorčenja živil in površin ter usposabljanja zaposlenih v gostinstvu kaže na nejasnost in nedoslednost izvajanja slednjih v praksi.
Ključne besede: analiza tveganja, varna hrana, vzorčenje živil, gostinski obrati, zakonodaja, zoonoze
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 216; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (7,03 MB)

5.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z ARTRITISOM
Melisa Čerpnjak, 2024, ni določena

Opis: Artritis je vnetje sklepov, ki se najpogosteje kaže z bolečino in otekanjem obolelega dela sklepa. Vnetno obolenje prizadene paciente vseh vrst starosti, a je najbolj vidno pri starejši populaciji. Je eden glavnih vzrokov invalidnosti na svetu. Prizadene lahko enega ali več sklepov hkrati. Ločimo več kot sto različnih oblik artritisov z različnimi vzroki, ki zahtevajo tudi različne terapevtske pristope.
Ključne besede: artritis, medicinska sestra, vnetje sklepov, bolečina, obolel sklep.
Objavljeno v ReVIS: 12.04.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (836,45 KB)

6.
VPLIVNOSTNI MARKETING: INSTAGRAM VS. TIKTOK
Nina Falež, 2024, ni določena

Opis: Diplomska naloga proučuje razlike v izvedbi vplivnostnega marketinga med platformama Instagram in TikTok. Čedalje več podjetij v svoje marketinške strategije vključuje sodelovanje z vplivneži, pri tem pa nastane dilema o tem, katero platformo uporabiti in na kakšen način, da bo kampanja uspešna. Uporabniki TikToka so, demografsko gledano, mlajši posamezniki, stari med 13 in 24 let, ki večinoma neposredno še nimajo kupne moči oziroma jo imajo posredno prek staršev. Uporabniki Instagrama pa so v izsledkih raziskave v povprečju nekoliko starejši, stari med 25 in 34 let, ki so že finančno samostojni in se v procesu nakupa obrnejo za nasvet pogosto prav na vplivneže. Posledično bi tako pričakovali, da je Instagram za izvedbo kampanj vplivnostnega marketinga bolj primeren, vendar kot kažejo zadnje raziskave, se za TikTok odloča čedalje več oglaševalcev. Naloga na podlagi teoretskih izhodišč oziroma analitične primerjave sekundarnih virov in študij primerov, ki temeljijo na podatkih, pridobljenih s pomočjo standardiziranih intervjujev, ter kvalitativni in kvantitativni analizi družbenih profilov treh izbranih blagovnih znamk, ugotavlja, kakšne so razlike v izvedbi vplivnostnega marketinga med platformama Instagram in TikTok oziroma katera od proučevanih platform je bolj primerna za vplivnostni marketing in kako velik delež za oglaševanje v slovenskih podjetjih namenjajo vplivnežem. Uspešno kampanjo vplivnostnega marketinga je mogoče izvesti na obeh preučevanih platformah. Pri tem pa je treba poznat načine delovanja posamezne platforme in upoštevati različne dejavnike, med katerimi so najpomembnejši ciljna skupina, izbor vplivnežev in vsebina objav.
Ključne besede: besede: vplivnostni marketing, vplivneži, tiktokerji, Instagram, TikTok, ciljne skupine, vsebina.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

7.
8.
Zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti
Mateja Kocjan, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti. Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

9.
Pravna ureditev javnega zdravja v Sloveniji : magistrsko delo
Mateja Zupančič, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: načelo sorazmernosti, načelo zakonitosti, diplomska dela
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2024; Ogledov: 350; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

10.
Vloga medicinske sestre pri pacientu z arterijsko hipertenzijo : diplomska naloga
Ina Šunta, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: primarna hipertenzija, sekundarna hipertenzija, diplomska dela
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2024; Ogledov: 325; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 3.26 sek.
Na vrh