91. |
92. |
93. Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije : zaključeno 2008, prihajajoče 2021Mateja Marolt, 2019, magistrsko delo Opis: Republika Slovenije je bila prva med novimi državami članicami Evropske unije, ki je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. To je bil zanjo kot mlado in majhno državo velik in odgovoren izziv nacionalnega pomena. V podobni vlogi se bo znašla tudi v letu 2021. Magistrsko delo obravnava glavne vidike predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 v povezavi s pripravami, izvedbo in uspešnostjo uresničitve prednostnih nalog ter trenutno znanih dejstev z vidika priprav za prihajajoče predsedujoče polletje, tj. v drugi polovici leta 2021. V korelaciji z raziskano literaturo in viri ter uporabo znanstvenoraziskovalne metodologije magistrsko delo raziskuje in opredeljuje predstavitev Republike Slovenije kot kompetentne, zaupanja vredne in sposobne države v vlogi predsedujoče Svetu Evropske unije. Obenem opredeljuje tudi morebitne stične točke in razlike med obema predsedovanjema in podaja izhodišča za spremembe ter izboljšave v času prihajajočega mandata v letu 2021. V zvezi z vlogo Republike Slovenije pri predsedovanju Svetu Evropske unije magistrsko delo nadalje ugotavlja, ali majhnost Slovenije v smislu števila prebivalcev ter nizkega BDP-ja oziroma nižjih finančnih sredstev predstavlja prednost ali slabost, ter odgovarja, kako je Slovenija delovala kot organizatorka številnih dogodkov in kakšna država je izpadla v očeh ostalih držav oziroma drugih Evropejcev. Magistrsko delo ugotavlja, da se je pot v evropsko elito uglednih držav še bolj odprla, čeprav jo pri tem čaka še precej dela.
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 1458; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
94. |
95. |
96. |
97. |
98. |
99. Ohranitev visokogorskih kmetij na območju Poljanske dolineBety Breznik, Mateja Tušek, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: V prispevku, ki je povzetek diplomske naloge, predstavljamo življenje in možnosti za ohranitev visokogorskih kmetij v Poljanski dolini. Poljanska dolina leži v porečju Poljanske Sore, poteka od Škofje Loke do Žirovske kotline, dolga je 42 km in sodi med podeželske oziroma kmečke pokrajine. Predstavljenih je deset visokogorskih kmetij, kjer smo s pomočjo intervjujev in Swot analize pridobljenih podatkov proučili možnosti za ohranitev ali propad kmetij, razvoj dopolnilnih dejavnosti, primerjavo med posameznimi kmetijami, ki se že ukvarjajo s turizmom, prednosti in priložnosti in tudi slabosti po posameznih kmetijah. Rezultati kažejo, da imajo proučevane kmetijerealno možnost obstoja, ob upoštevanju večjega vključevanja v dopolnilno turistično dejavnost (ekološka turistična dejavnost, predelava mlečnih izdelkov, športni turizem), večjo pozornost je potrebno nameniti oglaševanju in promociji; težave pa se pojavljajo pri pridobitvi finančnih sredstev. Celotno območje prestavlja še veliko neizkoriščenih možnosti za razvoj in s tem tudi nova delovna mesta, kar je v času okrevanja gospodarstva še kako pomembno.
Ključne besede: Poljanska dolina, visokogorske kmetije, turizem
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2020; Ogledov: 1976; Prenosov: 0 |
100. |
