101. |
102. |
103. Nastanek diplomacije slovenske države - analiza spominov izbranih politikov in diplomatov : magistrsko deloMateja Setnikar, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ključni in najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine, to je nastanek samostojne in neodvisne države ter njene diplomacije. Vzporedno z nastankom samostojne države je bilo potrebno na novo oblikovati tudi slovensko diplomacijo, ki je pred tem delovala v okviru jugoslovanske. Kljub temu, da je bil diplomatski aparat Slovenije majhen in se je poleg tega ukvarjal s kadrovskimi, tehničnimi in finančnimi težavami, je uspel v šestih mesecih prepričati mednarodno javnost, da si Slovenija zasluži mednarodno priznanje. Slovenska diplomacija je že pred osamosvojitvijo načrtno izvajala diplomatske aktivnosti, s katerimi je iskala podporo v sosednjih državah in tudi širše. Po osamosvojitvi pa jo je čakala najtežja naloga - borba za mednarodno priznanje. Na tej poti so bili slovenski diplomati poleg svojih spretnosti odvisni od podpore tujih politikov in diplomatov, tistih, ki so odločali o tem, ali Sloveniji pravico do samoodločbe priznati ali ne. Skozi spomine tujih politikov in diplomatov, ki so po našem mnenju ključno oblikovali proces osamosvajanja Slovenije, smo predstavili njihov vpliv na nastajanje nove, mednarodno priznane države ter razloge za njihovo odločitev, da so na koncu soglasno priznali Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2020; Ogledov: 2506; Prenosov: 252
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
104. |
105. |
106. |
107. |
108. |
109. Obdavčitev dohodka iz zaposlitve slovenskih sezonskih delavcev, ki so doseženi v Avstriji : magistrsko deloMateja Pernuš, 2019, magistrsko delo Opis: Obravnavamo obdavčitev sezonskih migrantov, davčnih rezidentov Republike Slovenije. Zaposlitev v Avstriji nam vsem državljanom Evropske unije omogoča ena od štirih temeljnih ekonomskih svoboščin na notranjem trgu EU, prost pretok oseb. Na podlagi dohodkov iz zaposlitve smo dolžni plačevati davke. Delavci migranti so zavezani za plačilo dohodnine po t. i. "načelu obdavčitve po svetovnem dohodku". Zaradi tega bi lahko prišlo do dvojne obdavčitve, zato imajo države sklenjene Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Ker ni harmonizacije davkov, je področje neposrednih davkov v pristojnosti držav članic EU. Raziskujemo, ali se dnevne ter sezonske delavce migrante obravnava enako, vezano na Zakon o dohodnini in na Zakon o davčnem postopku, in ali so za svoje delo dvojno oz. dodatno obdavčeni. V pomoč so nam različne raziskovalne metode, z deskriptivno metodo predstavimo teorijo. Raziskovanja se lotimo deduktivno, hipotezi sta zasnovani sistematično. Z metodo deskripcije predstavimo dejstva, pomaga nam pri razčlenjevanju opredelitve pojma delavec migrant. Z analitično metodo iz razpoložljivih virov razberemo relevantne informacije. Rezultate povzamemo z metodo kompilacije. Z razlagalno metodo obrazložimo posamezne navedbe in dejstva. V zaključku z normativno metodo ovrednotimo pridobljene rezultate. Vseskozi pa si pomagamo z metodo neposredne udeležbe. Zaključujemo, da so delavci migranti obdavčeni dvakrat, prvič v državi zaposlitve ter ponovno, za razliko v davku, v državi rezidentstva. Težko pa govorimo o dvojni obdavčitvi, gre namreč za dodatno obdavčitev. Potrebno je spremeniti Zakon o dohodnini ter odpraviti sporno dodatno obdavčevanje. Obstaja tudi možnost spremembe mednarodne pogodbe z Avstrijo. Naloga odpira več možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Objavljeno v ReVIS: 12.11.2019; Ogledov: 2431; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
110. |
