Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pozitivna verbalna komunikacija je dobrodošla v vseh družbah oziroma v kulturi, saj ima velik vpliv na medosebne odnose in posledično na poslovanje družbe ali podjetja. Pogosto pa je zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena ali pa se tako pozitivni verbalni komunikaciji kot produktivnosti ljudi ne posveti dovolj. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšno vlogo ima pozitivna verbalna komunikacija pri medosebnih odnosih med zaposlenimi v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji. V empiričnem delu naloga prikazuje potek komunikacije med zaposlenimi in vodstvom ter probleme, ki nastajajo pri komuniciranju zaposlenih. Po večini se opažajo težave zaradi slabega razumevanja informacij in pomanjkljivega posredovanja navodil za opravilo nalog. Tuji vodilni kader uporablja svoj materni ali angleški jezik za posredovanje informacij oziroma navodil za delo, kar zaposlenim povzroča nerazumevanje in nepravilno interpretacijo komunikacije. Po večini pa so zaposleni zadovoljni z zdajšnjim vodstvom; opaziti je večjo prisotnost pozitivne verbalne komunikacije na vseh področjih. V zaključku naloge so predstavljeni rezultati raziskave-odnos ljudi do izvajanja pozitivne verbalne komunikacije in kako jo razumejo. Pomembne ugotovitve te raziskave so predvsem potrditev, da pozitivna komunikacija definitivno izboljša zadovoljstvo zaposlenih; a kljub temu, še vedno ostaja v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji, zadovoljstvo na delovnih mestih daleč od pričakovanega.
Ključne besede: pozitivna verbalna komunikacija, medosebni odnosi, tuji investitorji, zaposleni, nerazumevanje informacij, izvajanje nalog, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1877; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska. Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC, lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D). Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska.
Ključne besede: lentikularni tisk, učinkovitost, komunikacija, oglaševanje, spol, starost
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1107; Prenosov: 52
Celotno besedilo (4,78 MB)

Opis: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu, Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje. Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti.
Ključne besede: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1041; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Z zavedanjem, da so vsa delovna mesta minljiva in da se v povprečju vsak iskalec zaposlitve osemkrat znajde na trgu dela, smo v nalogi Prva pisna komunikacija s potencialnim delodajalcem raziskovali načine pisanj, ki se jih poslužujejo posamezniki na trgu delovne sile. V nalogi smo se podali skozi preteklost, v čas, ko so se pojavila prva pisanja prijav na delovna mesta, vse do sodobnih, tehnološko obarvanih oblik in metod. Opisali smo razlike med tradicionalnimi oz. pasivnimi načini iskanja zaposlitev ter prikazali načine kako se lotiti aktivnega iskanja zaposlitve. Podrobneje smo predstavili razloge, zaradi katerih posamezniki postanejo iskalci zaposlitve. Razčlenili smo prvine dobrega spremnega pisma in življenjepisa, našteli nekaj najpogostejših poimenovanj in različic, ki se trenutno pojavljajo ter jih podrobneje opisali. Nanizali smo tudi nekaj primerov inovativnih pisanj. Oprli smo se na nasvet, ki smo ga zasledili v enem izmed zaposlitvenih priročnikov, in sicer da je zmeraj dosti delovnih mest. V kolikor ne moremo dobiti zaposlitve, moramo spremeniti metodo iskanja oz. način, ki smo ga uporabljali do sedaj. Glede na to smo v praktičnem delu naloge raziskovali metode, ki jih uporabljajo iskalci zaposlitve. Postavili smo 7 smiselnih hipotez ter predstavili še nekaj dodatnih zanimivih ugotovitev. Pridobljene ugotovitve smo ustrezno interpretirali in jih grafično prikazali. Ob koncu pa smo navedli praktično uporabo pridobljenih rezultatov ter priporočila pri nadaljnjem razvoju dobrih praks.
Ključne besede: iskalec zaposlitve, zaposlitev, delodajalec, trg delovne sile, spremno pismo, življenjepis
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1112; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci. Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose. Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1137; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,70 MB)