61. |
62. Pozitivna verbalna komunikacija in njen vpliv na medosebne odnose v organizaciji : magistrska nalogaGregor Locatelli, 2021, magistrsko delo Opis: Pozitivna verbalna komunikacija je dobrodošla v vseh družbah oziroma v kulturi, saj ima
velik vpliv na medosebne odnose in posledično na poslovanje družbe ali podjetja. Pogosto
pa je zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena ali pa se tako pozitivni
verbalni komunikaciji kot produktivnosti ljudi ne posveti dovolj. Glavni namen
magistrske naloge je ugotoviti, kakšno vlogo ima pozitivna verbalna komunikacija pri
medosebnih odnosih med zaposlenimi v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji.
V empiričnem delu naloga prikazuje potek komunikacije med zaposlenimi in vodstvom
ter probleme, ki nastajajo pri komuniciranju zaposlenih. Po večini se opažajo težave
zaradi slabega razumevanja informacij in pomanjkljivega posredovanja navodil za
opravilo nalog. Tuji vodilni kader uporablja svoj materni ali angleški jezik za
posredovanje informacij oziroma navodil za delo, kar zaposlenim povzroča
nerazumevanje in nepravilno interpretacijo komunikacije. Po večini pa so zaposleni
zadovoljni z zdajšnjim vodstvom; opaziti je večjo prisotnost pozitivne verbalne
komunikacije na vseh področjih. V zaključku naloge so predstavljeni rezultati raziskave-odnos ljudi do izvajanja pozitivne verbalne komunikacije in kako jo razumejo.
Pomembne ugotovitve te raziskave so predvsem potrditev, da pozitivna komunikacija
definitivno izboljša zadovoljstvo zaposlenih; a kljub temu, še vedno ostaja v
organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji, zadovoljstvo na delovnih mestih daleč od
pričakovanega.
Ključne besede: pozitivna verbalna komunikacija, medosebni odnosi, tuji investitorji, zaposleni, nerazumevanje informacij, izvajanje nalog, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1862; Prenosov: 216 Celotno besedilo (1,09 MB) |
63. Prenova blagovne znamke in repozicioniranje podjetja KB1909 : diplomska nalogaFrancesca Iancig, 2020, diplomsko delo Opis: Danes igrajo znamke bistveno vlogo pri zagotavljanju kakovosti, doslednosti in zaupanja do
organizacije. Zanje je značilen nek življenjski ciklus, saj znamka ali njene vsebine lahko niso
več v skladu z zahtevami trga, izgubijo pomen v očeh ključnih deležnikov, nagovarjajo napačno
ciljno skupino in niso v skladu z želenim pozicioniranjem znamke. Pojavi se torej potreba po
njihovi prenovi. Pri tem pa ne gre le za izboljšanje imena ali logotipa, temveč za veliko bolj
zapleteni proces, ki predvideva preučevanje zgodovine, poslanstva, vizije, vrednot, osebnosti
in drugih elementov organizacije.
Namen diplomske naloge je proučiti ali lahko prenovljena znamka KB1909 najbolje predstavlja
identiteto organizacije. Prav tako smo se osredotočili na analizi dinamik, ki so privedle do
prenove. Prvi del diplomske naloge temelji na analizi sekundarnih virov in je namenjen
opredeljevanju ključnih pojmov, kot so organizacijsko komuniciranje, znamka, znamčenje in
prenova znamke. Za izvedbo empiričnega dela naloge pa smo uporabili strategijo kvalitativne
raziskave študije primera. Razdelili smo ga na dve fazi: pridobivanje informacij o podjetju
KB1909 z analizo že obstoječih dokumentov ter izvajanje raziskovalnih intervjujev s
predstavniki in sodelavci organizacije. Posluževali smo se namenskega vzorčenja in pri izbiri
enote predvsem izpostavili informiranost posameznika o preučevani tematiki. Glede na
organizacijsko strukturo družbe smo poleg vodstva intervjuvali še tri zunanje izvajalce,
predvsem iz področja kreative za pridobitev čim bolj holistične slike primera.
Glede na preučeno literaturo in prepletanje z empiričnim delom, lahko povzamemo, da
predstavlja za družbo KB1909 proces prenove znamke nek ključni mejnik, ki bo sovpadal z
začetkom nove faze. Na tak način bo mogoče pričakovati postopno izboljšanje ugleda znamke
v očeh ključnih deležnikov ter ostalimi notranjimi in zunanjimi javnostmi. Prav tako, bo z
nadaljnjim raziskovanjem in spremljanjem rezultatov preko procesa vrednotenja možno
preveriti ali je identiteta organizacije v skladu z želenim pozicioniranjem in novo identiteto
blagovne znamke. Ključne besede: znamčenje, prenova, pozicioniranje, deležniki, KB1909, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 907; Prenosov: 98 Celotno besedilo (3,13 MB) |
64. Odzivi potrošnikov na zunanje oglaševanje na primeru uporabe oglasnih sporočil izdelanih s tehnologijo lentikularnega tiska : doktorska disertacijaAndrej Kovačič, 2013, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v
zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave
na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti
raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska
disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe
akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov
oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih
sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja
potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na
dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska.
Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja
učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih
študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti
posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske
metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na
oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med
seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno
samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC,
lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila
kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene
parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da
analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi
kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti
klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D).
Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih
oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave
odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist
učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V
analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med
seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji
učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z
etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska. Ključne besede: lentikularni tisk, učinkovitost, komunikacija, oglaševanje, spol, starost Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1097; Prenosov: 52 Celotno besedilo (4,78 MB) |
65. Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikov : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTanja Krajišnik, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede
usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v
Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na
področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom.
Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi
vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah.
Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter
njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji,
vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom.
Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo
omenjeno problematiko.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili
med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za
socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska
uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev
smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Ključne besede: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 99 Celotno besedilo (1,19 MB) |
66. Upravljanje z medkulturnimi razlikami pri poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji v slovenskih podjetjih : magistrska nalogaNina Lukman, 2012, magistrsko delo Opis: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor
jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja
teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire
medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu,
Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske
nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki
temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske
poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri
odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ
nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na
omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo
različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje.
Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko
kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti. Ključne besede: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1022; Prenosov: 102 Celotno besedilo (1,07 MB) |
67. Vpliv kulture na poslovanje multinacionalnih podjetij : analiza kulturnih vzorcev menedžerjev v Sloveniji in na HrvaškemMeta Škedelj, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga »Vpliv kulture na poslovanje mednarodnih podjetij z analizo kulturnih vzorcev menedžerjev na Hrvaškem in v Sloveniji«, v svojem teoretičnem delu predstavlja in ponuja vpogled v premnoge definicije kulture, nacionalne kulture, organizacijske kulture, etike ter drugih prvin, ki so ključnega pomena za tvorjenje osnovnih vzorcev poslovanja posameznika v določeni družbi. Preko navedenih tipologij in opredelitev smo zajeli tiste, ki se nam za nalogo zdijo bistvene. Medtem ko v teoretičnem delu govorimo o kulturnih prvinah, ki so bistvenega pomena za ozadje naših značajskih ter s tem tudi poslovnih interakcij, si v praktičnem delu lahko pobliže ogledamo, kako dve nacionalni kulturi komunicirata med seboj in sodelujeta v mednarodnem podjetnem okolju. Pri tem želimo izpostaviti in opredeliti interakcije med obema državama.
Delo prispeva k obsegu že opravljenih raziskav o medkulturnem komuniciranju, s svojim praktičnim delom pa ponuja vpogled v medkulturne odnose v komuniciranju hrvaške in slovenske regije. Raziskave z rezultati takšnega tipa so še vedno v manjšini, saj gre za dve, na prvi pogled težko opredeljivi področji glede definiranja medsebojnih odnosov. Prav zaradi dileme o tem, ali so sosedski medkulturni odnosi pozitivni ali ne, raziskava služi za potrditev dejstva, da neposredna geografska bližina dveh različnih kultur lahko omogoča konstanten osebni stik, ki se v raziskavi izkaže za ključnega pri kvaliteti komuniciranja in posledično dobrih poslovnih rezultatov podjetja. S praktičnim delom ter končnimi ugotovitvami opredelimo tudi obe kulturi glede na različne navedene tipologije in teorije, ki se v teoretičnem delu nanašajo na kulturo in tipe organizacijskih kultur. Tako pridobimo tudi strokovno opredeljen pogled na kulturne vzorce menedžerjev dveh regij podjetja Henkel. Ključne besede: kulturna pogojenost, organizacijska kultura, medkulturna komunikacija, mednarodna korporacija, Henkel Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 5726; Prenosov: 70 Celotno besedilo (1,02 MB) |
68. Prva pisna komunikacija s potencialnim delodajalcem : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeMateja Novak Škorc, 2017, magistrsko delo Opis: Z zavedanjem, da so vsa delovna mesta minljiva in da se v povprečju vsak iskalec zaposlitve
osemkrat znajde na trgu dela, smo v nalogi Prva pisna komunikacija s potencialnim
delodajalcem raziskovali načine pisanj, ki se jih poslužujejo posamezniki na trgu delovne sile.
V nalogi smo se podali skozi preteklost, v čas, ko so se pojavila prva pisanja prijav na delovna
mesta, vse do sodobnih, tehnološko obarvanih oblik in metod. Opisali smo razlike med
tradicionalnimi oz. pasivnimi načini iskanja zaposlitev ter prikazali načine kako se lotiti
aktivnega iskanja zaposlitve. Podrobneje smo predstavili razloge, zaradi katerih posamezniki
postanejo iskalci zaposlitve.
Razčlenili smo prvine dobrega spremnega pisma in življenjepisa, našteli nekaj najpogostejših
poimenovanj in različic, ki se trenutno pojavljajo ter jih podrobneje opisali. Nanizali smo tudi
nekaj primerov inovativnih pisanj.
Oprli smo se na nasvet, ki smo ga zasledili v enem izmed zaposlitvenih priročnikov, in sicer da
je zmeraj dosti delovnih mest. V kolikor ne moremo dobiti zaposlitve, moramo spremeniti
metodo iskanja oz. način, ki smo ga uporabljali do sedaj. Glede na to smo v praktičnem delu
naloge raziskovali metode, ki jih uporabljajo iskalci zaposlitve. Postavili smo 7 smiselnih
hipotez ter predstavili še nekaj dodatnih zanimivih ugotovitev.
Pridobljene ugotovitve smo ustrezno interpretirali in jih grafično prikazali. Ob koncu pa smo
navedli praktično uporabo pridobljenih rezultatov ter priporočila pri nadaljnjem razvoju dobrih
praks. Ključne besede: iskalec zaposlitve, zaposlitev, delodajalec, trg delovne sile, spremno pismo, življenjepis Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1089; Prenosov: 98 Celotno besedilo (2,26 MB) |
69. Pomen neverbalne komunikacije pri delu s kitajskimi gosti : analiza primera: Hit d.d.Martina Martinuč Ambroželj, 2013, magistrsko delo Opis: Globalna komunikacija omogoča izmenjavo informacij med posamezniki in skupinami iz
celega sveta. Na medsebojno komunikacijo vplivajo kulturne značilnosti posameznega
naroda, zato pogosto prihaja do nesporazumov in konfliktov. Ti nastajajo tako na verbalni kot
tudi neverbalni ravni, posebno pozornost jim namenja poslovna medkulturna komunikacija.
Magistrska naloga obravnava vpliv kulturnih dejavnikov na neverbalno medkulturno
komunikacijo med pripadniki kitajske in slovenske kulture. Predpostavljamo, da prihaja do
nesporazumov, ki izhajajo medkulturnih razlik in se pojavljajo na več ravneh komuniciranja.
Hipotezo testiramo s pomočjo študije primera, ki izvedemo v znani slovenski igralnici na
podlagi kvalitativne raziskave. V zaključku predstavimo rezultate raziskave, ki so podlaga
konstruktivnim predlogom za izboljšavo komunikacije med omenjenima kulturama v
storitvenem sektorju.
Ključne besede: komunikacija, medkulturno komuniciranje, neverbalno komuniciranje, študija primera, kitajska kultura, slovenska kultura Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1557; Prenosov: 98 Celotno besedilo (974,58 KB) |
70. Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timu : magistrska nalogaKatja Dumenčič, 2015, magistrsko delo Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in
njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi
komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med
čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem
in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z
načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri
so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci.
Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter
empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri
vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena
inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben
dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno
inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose.
Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako
ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne
analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na
komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v
timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz
neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko
dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1128; Prenosov: 163 Celotno besedilo (1,70 MB) |