Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Fizioterapija spada med bolj interaktivne in časovno obsežnejše zdravstvene obravnave, kar poudarja pomen njene psihosocialne komponente, torej konteksta, v katerem poteka. Učinek placeba je eden izmed na kontekst vezanih učinkov, ki ga spodbuja vrsta kontekstualnih dejavnikov. V diplomskem delu smo podrobneje pregledali in predstavili mehanizme njegovega delovanja, opredelili njegov klinični pomen za fizioterapevtsko prakso in navedli najpomembnejše izmed kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na izid fizioterapevtske obravnave. Zanimal nas je predvsem klinični pomen konteksta za področje fizioterapije, konkretno način ravnanja s kontekstualnimi dejavniki v korist kakovosti obravnave in rezultatov izida. Vključili smo raziskave, ki preverjajo vpliv nespecifičnih vidikov zdravljenja, kot so značilnosti fizioterapevta (in drugih zdravstvenih delavcev) in pacienta, odnos med njima ter značilnosti samega zdravljenja in okolja, v katerem zdravljenje poteka. Ugotovili smo, da je področje razmeroma slabo raziskano in nekateri izmed dejavnikov vpliva niso potrjeni specifično za fizioterapevtsko prakso, temveč za njej sorodna področja, zato je pomembnost določenih raziskav za področje fizioterapije vprašljiva. Relevantne raziskave potrjujejo številne dejavnike vpliva in prikazujejo, da so le-ti med seboj prepleteni, mehanizmi njihovega delovanja pa raznoliki. Nekateri dejavniki na izid fizioterapevtske obravnave vplivajo samostojno, drugi pa posredno z vplivom na pojav učinka placeba. Najbolj dosledni so dokazi vpliva odnosne komponente dejavnikov, ki vključuje tako pacientov kot fizioterapevtov vidik in terapevtski odnos, ki ga sooblikujeta. Odnosni dejavniki niso zgolj najbolj potrjeni izmed kontekstualnih dejavnikov, temveč tudi najbolj neodvisni in prilagodljivi s strani posameznega fizioterapevta, ki je v največji meri odgovoren za kakovost terapevtskega odnosa. Zdravljenje nikoli ne poteka neodvisno od zunanjih okoliščin in kontekst obravnave vpliva na potek in izid zdravljenja ne glede na to, ali ga zdravstveni delavci prepoznavajo in prilagajajo. Informiranost stroke o pojavu zato ni le koristna, temveč tudi najbolj odgovorna in etična izbira.
Ključne besede: fizioterapija, placebo učinek, kontekstualni dejavniki, kontekst fizioterapevtske obravnave
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature s področja fizioterapevtske obravnave (v nadaljevanju FO) v domu starejših občanov (v nadaljevanju DSO), predstaviti prednosti FO v DSO, predstaviti institucionalno varstvo v Sloveniji in obravnavati problematiko staranja prebivalstva. Metode: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Za pregled obstoječega znanja smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Z uporabo induktivne in deduktivne metode pa smo izdelali anketni vprašalnik. Rezultati: Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da je zadovoljstvo s FO v DSO Črnomelj visoko. Učinkovitost potrjuje tudi visoka stopnja zadovoljstva s FO starejših odraslih, ki je bila 4,6 (92 %). Dokazali smo, da so zaradi FO uporabniki bolj samostojni pri vsakodnevnih aktivnostih. Če primerjamo stopnjo samostojnosti ob sprejemu v DSO in med bivanjem v DSO, se je stopnja samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih dvignila za 25 %. Dokazali smo tudi, da zaradi FO uporabniki živijo bolj kakovostno življenje. Uporabnost: Naša raziskava potrjuje, da so starejši odrasli s FO v DSO zadovoljni, prav tako se je izboljšalo tudi njihovo fizično stanje pri vsakodnevnih aktivnostih, gibanju in hoji. Omejitve: Zaradi starejših člankov in študij ter majhnega števila anketirancev ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo starejših odraslih.
Ključne besede: fizioterapija starostnika, zadovoljstvo s fizioterapevtskimi storitvami, fizioterapevtska obravnava v domu starejših občanov, institucionalno varstvo starejših, staranje, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 90
Celotno besedilo (787,93 KB)

Opis: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, ki močno vplivajo na zdravstveno stanje in funkcionalne sposobnosti oseb, ki trpijo za njimi, poleg tega pa predstavljajo veliko breme tudi za družbo. Ker običajne oblike zdravljenja niso vedno učinkovite ali so osebam z anksioznimi motnjami nedostopne, strokovna javnost raziskuje, katere oblike zdravljenja bi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnimi terapijami izboljšale stanje ali celo ozdravile osebe z anksioznimi motnjami. V diplomski nalogi kot alternativno obliko zdravljenja anksioznih motenj predlagamo fizioterapevtsko obravnavo, zato smo s pregledom literature želeli preveriti, kakšno je stanje raziskav na tem področju in katere fizioterapevtske metode bi lahko bile uporabne pri zdravljenju anksioznih motenj. Ugotovili smo, da je fizioterapevtska obravnava primerna kot podporno zdravljenje anksioznih motenj in da zaenkrat največ dokazov o učinkovitosti obstaja za kinezioterapijo in sprostitvene tehnike. Za manualno terapijo in specialni metodi fizioterapije za duševno zdravje (BBAT, NPMP) smo našli zelo nizko raven dokazov in malo raziskav, zato ju v okviru tega dela ne moremo priporočiti. Ugotovili smo še, da je področje fizioterapije za zdravljenje anksioznih motenj (ter duševnih motenj nasploh) relativno slabo raziskano in zastopano znotraj zdravstvenih sistemov na svetovni ravni.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, fizioterapija, duševno zdravje, duševne motnje, fizioterapija za duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2022; Ogledov: 1142; Prenosov: 100
Celotno besedilo (561,65 KB)

Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih.
Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«.
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1495; Prenosov: 136
Celotno besedilo (476,89 KB)

Opis: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje, razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Ključne besede: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Objavljeno v ReVIS: 19.11.2021; Ogledov: 1345; Prenosov: 200
Celotno besedilo (526,68 KB)