71. Gradnja slovenskih avtocest kot primer zmanjševanja konkurence in oškodovanja državnega proračuna : magistrsko deloMario Abram, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo slovenskih avtocest kot primer zmanjševanja konkurence in s tem oškodovanje državnega proračuna. Zgodba se je pojavila v javnosti leta 2010, ko jo je objavil časnik Finance z naslovom Zemonski sporazum. Medijsko spremljanje dogajanja v zvezi Zemonskega sporazuma slovenskih gradbincev me je napeljalo na idejo, da temo podrobneje preučim in predstavim v magistrskem delu. Skozi delo je predstavljeno področje omejevanja konkurence pri javnem naročanju, kot tudi javno naročanje skozi obdobje gradnje slovenskih avtocest. Predstavljena je tudi sedaj veljavna zakonodaja na področju omejevanja konkurence in javnega naročanja, v kateri so predstavljene bistvene spremembe v primerjavi s staro zakonodajo. Predstavljena je zakonodaja in organi, kateri se ukvarjajo na področja omejevanja konkurence in javnega naročanja v Nemčiji, Avstriji in Hrvaški. Empirična analiza pa zajema samo gradnjo slovenskih avtocest v obdobju od 1994 do 2016, ko je bila intenzivnost del največja, prav tako pa se je v tem obdobju zgodila tudi afera v zvezi dogovarjanja slovenskih gradbincev pri gradnji slovenskih avtocest. Večina del pri gradnji avtocest v Sloveniji pa se je zaključila nekje v letu 2010 z nastankom svetovne gospodarske krize. Sledili so še projekti manjših vrednosti, še največji je bil predor Markovec, ki je bil zaključen leta 2015. V sami analizi so najprej predstavljena gradbena podjetja, katera so bila vključena v omejevalna ravnanja. Predstavljen je Nacionalni program o izgradnji avtocest, na podlagi katerega je potekala gradnja avtocest. Nato pa so analizirani javni razpisi in aneksi k pogodbam, katerih podatke sem pridobil od podjetja DARS d.d.. Posebej je predstavljena analiza izbranih gradbenih podjetij izbranih na javnih razpisih. Vključena je tudi primerjava gradnje slovenskih avtocest z gradnjo v nekaterih evropskih državah. Opisan je postopek, katerega so zoper udeležence Zemonskega sporazuma vodili slovenski organi pregona. Predstavljena je analiza postopkov Urada za varstvo konkurence in Javne agencije RS za varstvo konkurence in Nemškega zveznega urada za zaščito trga, katere sta vodila v zvezi omejevanja konkurence. V zaključku pa so podani predlogi, ki bi pripomogli k preprečevanju omejevanja konkurence pri javnih razpisih in s tem posledično oškodovanja državnega proračuna.
Ključne besede: konkurenčnost, javna naročila, gradbena dela, avtoceste, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2279; Prenosov: 150
 Celotno besedilo (1,81 MB) |
72. Formalna dokazna pravila : diplomsko deloMihaela Vratarič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen potek dokazovanja v kazenskem postopku v Sloveniji, s poudarkom na načelih dokazovanja, dokaznih sredstvih, izločanju nezakonitih dokazov ter sankcioniranju kršitev. Kazenski postopek je obremenjen z nerazrešljivim protislovjem, saj želi na kontradiktoren način priti do resnice. Potrebno je poudariti, da ima kazenski postopek za javnost ogromen simbolni pomen, saj preko pravičnosti kazenskega postopka javnost doživlja pravnost svoje države in vladavino prava v njej. Dokazovanje je zahtevno procesnopravno opravilo, saj združuje uporabo dejanskih ugotovitev in pravnih norm ter obsega zbiranje, izpeljavo in presojo dokazov. Dokazovanje je eno izmed ključnih dejanj celotnega kazenskega postopka, zato je zelo pomembno, da so vsi dokazi pridobljeni zakonito ter da pri odkrivanju kaznivih dejanj ni prišlo do kršenja človekovih pravic.
Ključne besede: kazenski postopek, dokazi, zakonodaja, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3249; Prenosov: 181
Celotno besedilo (591,01 KB) |
73. Problemi jus cogens v mednarodnem pravu : diplomsko deloMaruša Kranjc, 2016, diplomsko delo Opis: Koncept imperativnih občih norm mednarodnega prava ali tako imenovani jus cogens je kljub dolgoletnim razpravam še vedno aktualna problematika mednarodne pravne doktrine. Obstoj norm, ki so izven dispozitivne volje posameznih držav, izražene v formalnih virih mednarodnega prava, je bistvo problematike jus cogens. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je poglavitni institut, ki je uvedel omenjeni koncept v pozitivnopravno mednarodno okolje, vendar pa ni dosegel svojega namena, saj ostajajo odprta vprašanja glede narave koncepta, njegove vsebine ter učinkovanja. Komisija za mednarodno pravo je organ OZN, ustvarjen za pravno kodifikacijo in progresivni razvoj mednarodnega prava. Del mednarodne pravne doktrine trdi, da je s svojim delom uvedla jus cogens v pozitivno mednarodno pravo in da njen Osnutek konvencije o pravu mednarodnih pogodb predstavlja progresivni razvoj mednarodnega prava. Določitev same vsebine koncepta jus cogens se zaradi nepopolnosti tako prepušča praksi držav in mednarodni judikaturi, predvsem Meddržavnega sodišča v Haagu.
Ključne besede: mednarodno pravo, jus cogens, konvencija o pravu mednarodnih pogodb, OZN, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 4348; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,25 MB) |
74. Problematika ponarejanja blagovne znamke : diplomsko deloAida Imamović, 2016, diplomsko delo Opis: Blagovna znamka je ena izmed vrst pravice intelektualne lastnine oziroma bolj podrobno pravica industrijske lastnine. Zavarovano blagovno znamko pa ogrožajo vse pogostejši ponarejeni izdelki, ki se izdelujejo pod isto blagovno znamko. Ponarejen izdelek se na trgu lahko pojavi kot enak oziroma podoben izdelek, v enaki embalaži ter pod enako oznako, kar predstavlja težavnost pri razlikovanju, kar je temeljna funkcija blagovne znamke. Pri nas je blagovna znamka urejena z zakonskim aktom, imenovanim Zakon o industrijski lastnini, vendar pa poleg imenovanega zakona blagovno znamko urejajo dodatne ratificirane mednarodne pogodbe. Med najbolj znane spadajo Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk, Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter Pogodba o pravu znamk. Zakoni urejajo predvsem blagovno znamko, le malo določb pa se nanaša na problematiko ponarejanja. Problematiko ponarejanja blagovnih znamk pri nas v določeni meri rešuje Carinski urad Republike Slovenije, ki v primeru ugotovitve ponarejenega blaga blago zaseže ter ga uniči, kršitelja pa primeroma kaznuje. V Sloveniji poleg Carinskega urada delujeta policija ter Tržni inšpektorat, ki v primeru pojava ponarejenega blaga na slovenskem ozemlju ukrepata. Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu. Ponarejanje blagovne znamke spada tudi na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala, saj gre za posel, ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega trgovanja s prepovedanim blagom. Kot že rečeno, je glavni problem ponarejanja blagovne znamke ravno v njeni funkciji razlikovanja, saj so v današnjem času "ponaredki" prišli do meja, kjer povprečen uporabnik težko ugotovi, kateri izdelek je originalen in kateri ponaredek. Ponarejanje je danes zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje postala privlačna alternativa zakonitemu trgovanju, kljub temu pa ustvarja velik dobiček. Trenutni cilj vseh organizacij, ki se ukvarjajo z blagovno znamko, je, da se izostri nadzor nad ponarejenim blagom ter se za to določi primerne kazni, s čimer bi se posledično zmanjšala razširjenost tega organiziranega kriminala.
Ključne besede: blagovna znamka, ponarejanje, ponaredki, pravno varstvo, intelektualna lastnina, carinska uprava, tržni inšpektorat, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3027; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,06 MB) |
75. Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe : diplomsko deloMartin Lauko, 2016, diplomsko delo Opis: Arbitraža je način zunajsodnega reševanja sporov in je poleg mediacije in konciliacije eden od alternativnih načinov reševanja sporov. Arbitraža se od mediacije in konciliacije razlikuje v tem, da je njena končna odločitev za stranke obvezujoča. Prednost arbitraže je v možnosti vpliva na postopek in predmet odločanja. Stranke sklenejo arbitražni sporazum, v katerem določijo pristojnost in sedež arbitraže, izbor arbitrov, potek postopka in merodajno pravo. Druge prednosti arbitraže so še večja hitrost, nejavnost in učinkovitost postopka in strokovnost izbranih arbitrov. Ker gre pri arbitraži za vrsto zasebnega sodišča, se pojavi vprašanje o pravni naravi arbitražnih odločb. Za te velja, da so zavezujoče, izvršljive pa postanejo, ko jih kot take v postopku eksekvature potrdi pristojno sodišče. Diplomska naloga obravnava priznanje in izvršitev arbitražnih odločb. Predvsem se osredotoča na priznavanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb, za priznanje katerih Zakon o arbitraži neposredno napotuje na pravila Newyorške konvencije. Ta v svojih določbah podpisnice obvezuje, da tuje arbitražne odločbe priznajo in pri tem ne postavljajo strožjih pogojev, kot veljajo za priznanja domačih. Konvencija pa pod določenimi pogoji tudi dopušča, da se priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe lahko zavrne.
Ključne besede: mednarodna arbitraža, arbitražni postopki, arbitražne odločbe, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 2851; Prenosov: 303
Celotno besedilo (631,41 KB) |
76. Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ Krima : magistrsko deloAljaž Ferjančič, 2016, magistrsko delo Opis: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo.
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3045; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,55 MB) |
77. Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo : diplomsko deloEma Gaber, 2016, diplomsko delo Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo obdobje, ki ga je najbolj zaznamovala vojna na območju bivše Jugoslavije. V spopadih je prihajalo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, nad katerim so oborožene sile izvajale hude zločine, ki jih je vrsta mednarodnih pravnih aktov označevala kot prepovedane. Že po dveh letih spopadov je bilo jasno, da vojna predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Po številnih neuspešnih posredovanjih je Organizacija združenih narodov ustanovila Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, z namenom, da kaznuje osebe, odgovorne za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju bivše Jugoslavije. Trije glavni organi Sodišča - Senat, Urad tožilca in Tajništvo - skupaj delujejo za doseg namena Sodišča. Sodišče je končalo dolgo obdobje nekaznovanosti za vojne zločine. Izoblikovalo je način, po katerem se lahko preganja tudi najhujše zločince, hkrati pa varuje pravice njih in drugih udeležencev v postopku. V štiriindvajsetih letih obstoja je na različne načine prispevalo k razvoju mednarodnega prava in ustanovitvi drugih mednarodnih kazenskih sodišč.
Ključne besede: mednarodno kazensko sodišče, Organizacija združenih narodov, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vojni zločini, državljanske vojne, razpad Jugoslavije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3242; Prenosov: 247
Celotno besedilo (807,98 KB) |
78. Licenčna analogija pri kršitvah pravic intelektualne lastnine : diplomsko deloNina Hržič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena analiza instituta licenčne analogije. Licenčna analogija je ena izmed metod izračuna denarnega nadomestila, ki pripada imetniku pravice intelektualne lastnine v primeru nepravilne oziroma nepooblaščene rabe njegove pravice s strani tretje osebe. Po načelu licenčne analogije se denarna odškodnina zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine odmeri v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini oziroma dogovorjenemu ali običajnemu honorarju. Za lažje razumevanje tematike so v diplomski nalogi najprej opisane temeljne značilnosti pravic intelektualne lastnine, kako pride do kršitve pravic, ukrepi, ki pridejo v poštev v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine in elementi odškodninske tožbe. V osrednjem delu diplomske naloge pa so pod drobnogled vzete določbe Direktive 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, slovenska zakonodaja, ki ureja to področje, druga relevantna tuja zakonodaja in sodna praksa, ki služi kot prikaz, v kakšni meri so uporabi licenčne analogije naklonjeni tako imetniki pravic intelektualne lastnine kot tudi sodniki in pravni strokovnjaki. Prispevek predstavlja obsežen pregled literature in pravne prakse na temo licenčne analogije in bi lahko služil kot enostaven pripomoček pri razumevanju in uporabi metode v konkretnem primeru.
Ključne besede: intelektualna lastnina, licenčna analogija, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3070; Prenosov: 173
Celotno besedilo (613,44 KB) |
79. Problematika odkrivanja in preiskovanja bagatelne kriminalitete : magistrsko deloJanez Jecl, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni osnovni pojmi in postopki pri odkrivanju ter preiskovanju t. i. bagatelne kriminalitete. Posebej so predstavljeni določeni instituti v kazenskem materialnem pravu ter v kazenskem procesnem pravu, podrobneje pa so opisani institut dejanja majhnega pomena kot tudi procesno pravni izbirni mehanizmi. Podanih je tudi precej statističnih podatkov glede obravnave in preiskave bagatelne kriminalitete, pri čemer je ugotovljeno, da državna tožilstva tovrstnih statističnih podatkov ne vodijo. Državna tožilstva v Republiki Sloveniji problematiko bagatelne kriminalitete omenjajo v svojih letnih poročilih, in sicer le deloma opisno. Tako je nemogoče primerjati statistične podatke obravnave bagatelne kriminalitete, ki jih vodijo državna tožilstva, s tistimi podatki, ki jih vodi policija. Odkrivanje in preiskovanje bagatelne kriminalitete je otežkočeno zaradi določene pravne nedorečenosti predvsem v kazenskem materialnem pravu. Nadalje je mogoče ugotoviti, da je preiskovanje bagatelne kriminalitete oteženo zaradi odsotnosti usmerjanja državnih tožilcev, kar bi se dalo izboljšati. V zaključku naloge podajam določene predloge za izboljšave in svoje poglede na problematiko preiskovanja bagatelne kriminalitete.
Ključne besede: bagatelna kriminaliteta, odkrivanje, preiskovanje, pregon, varnost, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2688; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,46 MB) |
80. |
