11. |
12. Odzivnost aktivne politike zaposlovanja na razmere na trgu dela v času gospodarske krize v Republiki Sloveniji : magistrska nalogaAnica Gržan, 2015, magistrsko delo Opis: Visoka stopnja brezposelnosti predstavlja velik makroekonomski problem, tako za državo kot za posameznika. Stanje na trgu dela je v veliki meri pogojeno z dogajanjem v gospodarstvu. Slovenijo je v drugi polovici leta 2008 prizadela huda gospodarska kriza, njene posledice pa smo na trgu dela občutili v letu 2009, ko se je stopnja brezposelnosti glede na preteklo leto dvignila za 2,4 % oziroma povišala za 23.129 novih brezposelnih oseb. Brezposelnost je nato naraščala vsa nadaljnja leta, vendar neenakomerno v vseh populacijskih skupinah, zaradi česar se soočamo z bolj ali manj kritičnimi skupinami brezposelnih oseb. Neenakomerno naraščanje ali padanje brezposelnosti je glavni povzročitelj strukturne brezposelnosti, ki jo je najtežje odpraviti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti ali se je struktura brezposelnih oseb pod vplivom gospodarske krize spremenila glede na obdobje pred njo. V primeru strukturnih sprememb v brezposelnosti med gospodarsko krizo, me bo v nadaljevanju zanimalo, kako so se nanje odzvali Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ti skupaj soustvarjajo in izvajajo različne programe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi naj bi v prvi vrsti odpravljali strukturno brezposelnost, ki predstavlja najtrši oreh.
Ključne besede: brezposelnost, strukturna brezposelnost, stopnja brezposelnosti, število brezposelnih, aktivna politika zaposlovanja, gospodarska kriza
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1353; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (2,40 MB) |
13. |
14. |
15. Brezposelnost mladih terciarno izobraženih v Goriški regiji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeAneja Marinič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je namenjena podrobnejšemu raziskovanju brezposelnosti terciarno
izobražene mladine iz goriške regije ter njihove (ne)aktivnosti pri procesu iskanja zaposlitve
na trgu delovne sile. V prvem delu podrobneje preučimo teoretična
izhodišča, kjer predstavimo ključne pojme brezposelnosti terciarno izobražene mladine, ki
smo jih definirali s pomočjo različnih avtorjev in že opravljenih raziskav na to temo, kar
pomeni, da smo s tem še dodatno obogatili magistrsko nalogo. Najprej predstavimo vpliv
sodobne, postmoderne družbe na življenje mladih, kjer izpostavimo tudi pojme, ki imajo velik
vpliv na mlade, in sicer individualizacija, socialna izključenost ter socialni, kulturni in
ekonomski kapital. V nadaljevanju predstavimo tudi prehod mladih terciarno izobraženih iz
izobraževanja v sfero dela, brezposelnost terciarno izobražene mladine, dejavnike, ki vplivajo
na hitrost prehoda iz izobraževanja v sfero dela ter metode iskanja zaposlitve. Za konec
teoretičnega dela predstavimo še trg dela za mlade terciarno izobražene.
Drugi del naloge sestavlja empirični del, kjer predstavimo rezultate in ključne ugotovitve
kvantitativne raziskave. Ugotovili smo, da se brezposelni terciarno izobraženi mladi iz goriške
regije, ne glede na neugodno situacijo na trgu dela ter ne glede na dejavnike, ki vplivajo na
njihovo brezposelnost, še naprej trudijo in vztrajajo, da bi vstopili na trg delovne sile.
Zavedajo se, da morajo biti čim bolj samostojno aktivni na vseh področjih, ki jih zahteva
proces iskanja zaposlitve, saj je to njihova edina možnost, ki jim omogoča hitrejši in lažji
prehod na trg dela ter pridobitev zaposlitve.
Ključne besede: brezposelnost, terciarno izobražena mladina, Goriška regija, trg dela, samostojna aktivnost, iskanje zaposlitve, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 1296; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,02 MB) |
16. |
17. |
18. |
19. Analiza problematike vstopa mladih na trg dela v Republiki SlovenijiTadeja Skubic, 2020, magistrsko delo Opis: Prehod iz izobraževalnega sistema na trg delovne sile je pomemben mejnik v posameznikovem
življenju. Namen magistrskega dela je prispevati k razpravi o problematiki vstopa mladih na
trg dela v Republiki Sloveniji ter predstaviti izzive, s katerimi se soočajo pri iskanju zaposlitve.
Uporabili smo analizo statističnih podatkov in izsledkov narejenih raziskav ter metodo
intervjuja. Ugotovili smo naslednje: mladi v Republiki Sloveniji se kasneje vključujejo na trg
dela; bolj izobraženi mladi v Sloveniji imajo pri iskanju zaposlitve manj težav kot manj
izobraženi; mlade ženske so v Sloveniji na trgu dela v podrejenem položaju – težje dostopajo
do prve zaposlitve v primerjavi z mladimi moškimi in tudi po vstopu na trg dela imajo slabše
plačane, manj varne in manj ugodne zaposlitve kot mladi moški.
Ključne besede: mladi, trg dela, kariera, izobraževanje, brezposelnost.
Objavljeno v ReVIS: 05.11.2020; Ogledov: 1995; Prenosov: 204
Celotno besedilo (2,08 MB) |
20. |
