41. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRIPRAVI PACIENTA NA OPERATIVNI POSEGElma Abdijanović, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Operativni poseg je invazivna oblika zdravljenja, ki posega v celovitost pacientovega organizma; pri tem ima glavno vlogo kirurg operater. Pred operativna priprava pacienta na kirurški poseg in anestezijo zajema fizično, psihično in administrativno pripravo, kar je običajno v domeni medicinske sestre. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na operativni poseg.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Cobbis, Google Scholar, CINAHL ter MEDLINE.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 intervjuvank, ki imajo več kot 1 leto delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da intervjuvanke poznajo in upoštevajo vse protokole pri pripravi pacienta na operativni poseg, da preverjajo identifikacijo pacienta v dokumentaciji in na identifikacijski zapestnici, da sproti dokumentirajo, razkužujejo roke in okolico, seznanijo pacienta o hišnem redu in o prostorih, mu pokažejo zvonec. Pred operacijo preverijo, ali so odstranjeni vsi pripomočki, ki ne sodijo v operacijsko sobo. Na ta način poskrbijo za varnost pacienta. Težave, s katerimi se najbolj srečujejo, so pomanjkanje kadra, časa, bolniške odsotnosti in slaba komunikacija med pacienti in medicinskim osebjem, pa tudi znotraj tima. Vloga medicinske sestre pri pripravi se razlikuje, saj vsaka medicinska sestra opravlja svoj del naloge pri pripravi pacienta na operativni poseg.
Razprava: Intervjuvanke imajo znanje na področju kirurgije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, kateri se lahko zgodijo, če ne bi opravljale svojega dela kakovostno in varno.
Ključne besede: Operativni poseg, priprava pacienta, medicinska sestra, psihična priprava, fizična priprava, administrativna priprava in anestezija.
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
42. ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V URGENTNI DEJAVNOSTIIzidor Hotko, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Čustveno stabilen zdravstveni delavec je manj dovzeten za doživljanje negativnih čustev. Svoje delo opravlja bolj kakovostno in celovito, čustveno neravnovesje pa vodi v napake pri delu in s tem škoduje tako pacientu kot tudi delovni organizaciji. Namen naše raziskave je raziskati čustveno stabilnost med zdravstvenimi delavci v urgentni dejavnosti.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo s tehniko anketiranja zbrali podatke, ki smo jih nato strukturirali in analizirali, za teoretični del pa uporabili sekundarne vire, pridobljene s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. V raziskavi je sodelovalo 92 zaposlenih delavcev v zdravstveni negi s srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev (55 %; 50) lahko obvlada stres na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu je občutila večina anketirancev (61 %; 56). Menimo, da je zaradi pomanjkanja možnosti pogovora s strokovnim osebjem v organizaciji večina zdravstvenih delavcev iz tega razloga že morala koristiti bolniški stalež. Pogovor s sodelavci in/ali nadrejenimi je zelo koristen in zdravstvenim delavcem pomaga pri obvladovanju svojih čustev. Organizacije premalo zagotavljajo dodatna usposabljanja na temo obvladovanja stresa in čustev v urgentni dejavnosti, kar se izvaja, pa ni zadovoljivo.
Razprava: Čustvena stabilnost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti vpliva na pojav stresa, obvladovanje stresa in na pojav izgorelosti. Za zdravstvene delavce je torej nujno, da se naučijo različnih metod, ki jim bodo pomagale pri obvladovanju čustev ter posledično doživljanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu.
Ključne besede: čustvena stabilnost, stres, izgorelost, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 6
Celotno besedilo (603,59 KB) |
43. |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. Optimizacija vzdrževanja HVAC opreme na objektu : diplomska nalogaMarko Gavranić, 2024, diplomsko delo Ključne besede: človeški faktor, HVAC, kurativno vzdrževanje, vzdrževanje po stanju, letni načrt, vzdrževanje, preventivno vzdrževanje, optimizacija
Objavljeno v ReVIS: 23.05.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,32 MB) |
49. |
50. |
