1. Obdavčitev nepremičnin v Sloveniji in Italiji : magistrsko deloVanesa Markočič, 2023, magistrsko delo Opis: Integracijski procesi so v Evropi vplivali na ekonomske in demografske spremembe ter hkrati ponujali odgovore na stara in nova vprašanja. Vendar je kljub integracijam in s tem približevanju ureditev v državah članicah EU opaziti razlike na mnogih področjih. Ravno zaradi tega sem se odločila analizirati fiskalno področje dveh držav članic EU, Republike Italije kot ene izmed šestih držav ustanoviteljic EU in Republike Slovenije, ene izmed mlajših držav članic unije. Namen magistrskega dela je primerjati fiskalna sistema Slovenije in Italije pri obdavčitvi nepremičnin, kajti oba sistema obdavčitve se razlikujeta glede na več dejavnikov, kot so vrsta nepremičnine, velikost in namen uporabe. V Sloveniji poznamo enotno davčno stopnjo pri obdavčitvi prodaje nepremičnin, medtem ko je v Italiji v veljavi davčna stopnja z olajšavami in brez olajšav. Ravno olajšave so razlika in posebnost. Državi se zelo razlikujeta tudi pri obdavčitvi dobička, ki nastane pri prodaji nepremičnine. Sicer pa je trenutni sistem obdavčitve nepremičnin, kot ga poznamo pri nas nepregleden in zastarel, ki temelji na nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga določajo posamezne občine in se le-to ne odmerja po vrednosti nepremičnin. Obdavčitev nepremičnin med državama predstavlja kompleksno in dinamično področje, ki je pod vplivom različnih pravnih, ekonomskih in političnih dejavnikov.
Ključne besede: obdavčitev nepremičnin, davek od dobička od prodaje nepremičnine, davčna stopnja, davčna osnova, davčna olajšava
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 0 |
2. Obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja : magistrsko deloAnja Skobe, 2023, magistrsko delo Opis: Delovno razmerje je ena izmed osnovnih oblik dela, urejena s posebnimi zakoni in kolektivnimi pravnimi akti, ki določajo obveznosti delavcev in delodajalcev. Eden izmed temeljev delovnega razmerja je plačilo za opravljeno delo. Prejemki iz delovnega razmerja so obremenjeni, najpogosteje z davki in hkrati s prispevki za socialno varnost. Davki in prispevki so eden glavnih virov prihodka za državo na vseh nivojih, hkrati pa tudi orodje za razporejanje bogastva in manjšanje ekonomske neenakosti. Četudi so davki pomembni za financiranje in ohranjanje družbenega blagostanja, je pravo ravnovesje med stopnjami obremenitve, gospodarsko rastjo in posameznikovimi pravicami nenehen izziv za zakonodajalca. Javne razprave in odločitve glede davkov pogosto odražajo vrednote, cilje ter prednostne naloge družbe. V Sloveniji imamo visoko obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja, tako na račun davka od dohodka (dohodnine), kot tudi prispevkov za socialno varnost. Najvišja stopnja za dohodnino znaša 50 %, stopnja prispevkov za socialno varnost pa 38,20 %. Sistem je kompleksen, z veliko izjemami in prilagoditvami, večinoma nerazumljiv prejemnikom dohodkov. Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo in lažjega pretoka delavcev, je obremenitev dohodkov posameznika pomembna, tako zaradi privabljanja kadra v Slovenijo v času pomanjkanja kot tudi v primerih zadržanja kadra, ki je v Sloveniji živel in se izšolal na račun države. Problematika je tudi rigidnost in ne spreminjanje sistema prispevkov za socialno varnost ter prepogosto spreminjanje sistema dohodnine, kar omogoča davčno nestabilnost.
Ključne besede: delovno razmerje, obremenitev dohodkov, dohodnina, prispevki za socialno varnost, davek od dohodka, delniške opcije
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 361; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. |
4. Aspekti offshore poslovanjaDejan Špeglič, 2021, diplomsko delo Opis: Predstavljeni so offshore centri, njihova zgodovina, vrste, lastnosti in analiza poslovanja v izbranih jurisdikcijah. Prikazan je obseg poslovanja in najpogostejše uporabe storitev.
Cilj diplomskega dela je bil dokazati domnevo, da se kljub preteklim pritiskom na offshore centre, tovrstna industrija v osnovi ni bistveno spremenila in da se bodo aktivnosti poslovanja v prihodnje nadaljevale. Namen raziskave je, da se povprečni potencialni uporabnik offshore storitev seznani z legalnimi možnostmi tega sistema. Ugotovljeno je, da se načini izvajanja offshore storitev čez čas spreminjajo, vendar temelji, zaradi katerih so bili ustanovljeni davčni raji, ostajajo še naprej nespremenjeni.
Ključne besede: offshore center, jurisdikcija, davčna oaza, davčni raj, nerezident, offshore podjetje, davčna optimizacija, utaja davkov, davek od dohodka pravnih oseb, pranje denarja
Objavljeno v ReVIS: 07.09.2021; Ogledov: 1178; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,69 MB) |
5. Postopek identifikacije za namene DDV : magistrsko deloSara Bevčar, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV.
Ključne besede: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1308; Prenosov: 94
Celotno besedilo (864,57 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Posledice dviga davka od dohodka pravnih oseb na konkurenčnost gospodarstvaTina Fele, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava posledice spremembe stopnje davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) z dne 1. 1. 2017 na konkurenčnost gospodarstva v Sloveniji. Stopnja DDPO se je povečala za 2 % na 19 %. Naloga obravnava osnovni namen, vrsto davkov in olajšave v Sloveniji. Definiram in opišem dejavnike konkurenčnosti in jih podrobneje razdelam za Slovenijo. Obravnavam in potrdim negativno korelacijo med povišanjem DDPO v letu 2017 in konkurenčnostjo. Ugotavljam posledice uspešnosti poslovanja in mnenj z opravljeno raziskavo podjetij različnih velikosti, dejavnosti in izkušenj. Podjetja so v večini poslovala z dobičkom zaradi gospodarske rasti in posledično tudi več vplačala v državno blagajno. Zaradi spremembe davčne stopnje bodo podjetja manj zaposlovala in manj sredstev namenjala za zaposlene. Prav tako podjetja, ki v večini poslujejo s podjetji iz Slovenije, pričakujejo manj naročil v prihodnosti. Pričakuje se, da se bodo težje našli investitorji kot poprej. Ravno tako bodo podjetja manj vlagala v raziskovanje in razvoj, čeprav država spodbuja tovrstne naložbe z olajšavami. Podjetja pričakujejo tudi likvidnostne težave ob plačilu akontacije za DDPO in prav tako v večini namenjajo dobiček za ohranjanje denarnega toka v podjetju. Dobiček torej ostaja v podjetju in zelo malo podjetnikov trdi, da si izplačuje dosežen dobiček. Podjetniki ustvarjen dobiček vlagajo tudi v razvoj novih produktov/storitev, dolgoročna sredstva ter nagrade in bonuse zaposlenih. Ugotavljam, da dobiček ni le osnovni namen in cilj podjetja, temveč tudi orodje, ki zagotavlja, da podjetje ohrani stabilno poslovanje in konkurenčnost v prihodnosti.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, konkurenčnost, gospodarska rast, človeški kapital, neposredne tuje investicije, davčne olajšave.
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2019; Ogledov: 2609; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,67 MB) |
