1. Zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnostiMateja Kocjan, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti.
Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (2,02 MB) |
2. Kakovost bivanja in vpliv financ na upokojence- študija primera v javnem in zasebnem domu starejših občanovIndira Horozović, 2023, ni določena Opis: Slovenija se spopada s problematiko staranja prebivalstva, ki po uradnih podatkih kaže, da se bo vsako leto delež starejših povečeval vse do leta 2100, ko naj bi bil delež starejših, ki so stari 65 let ali več, kar več kot 32 % prebivalcev Slovenije. Pred leti so glavno problematiko predstavljale čakalne dobe, sedaj je situacija obratna, in sicer prosta mesta v domovih so, vendar primanjkuje kadra, zato nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, medtem ko je izbira zasebnih domov bistveno dražja kot javni dom. Različne negativne komentarje o zasebnih domovih lahko zasledimo v medijih, pri čemer trdijo, da bistvene razlike med javnimi in zasebnimi domovi ni, da zasebni domovi služijo le sebi v prid. Zato smo na podlagi raziskovalnega dela raziskali in ugotovili dejansko kakovost bivanja in finančni vidik v javnem in zasebnem domu ter raziskali, da so stanovalci, osebje in družinski člani iz zasebnega doma bolj zadovoljni z bivanjem in oskrbo kot udeleženci raziskave v javnem domu. Zasebni dom starejših občanov je dražji od javnega doma zato, ker javnim domovom nepremičnino za izvajanje dejavnosti zagotovi država, medtem ko si jo morajo zasebni domovi zagotoviti sami, vendar imajo stanovalci enake pravice kot v javnem domu, torej razlik ni. Stanovalci, ki bivajo v javnem domu, bi si želeli bivati v zasebnem, vendar je ključna težava denar oziroma finančno stanje, saj si s pokojnino in s pomočjo družine še vedno tega ne morejo privoščiti. Sodobna družba postaja vse bolj kulturno raznolika. »Državljanov Slovenije manj, tujih državljanov več« je dokaz, da se bodo morali domovi za starejše v sklopu dejavnosti, ki jih izvajajo, udeleževati delavnic glede medkulturnih razlik in medkulturne komunikacije, z učenjem tujih kultur z vidika navad, običajev, prehrane, glasbe itd.
Ključne besede: kakovost bivanja, finance, javni dom, zasebni dom, staranje prebivalstva, boljši pogoji, medkulturnost.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,14 MB) |
3. |
4. Ravnovesje med delom in zasebnim življenjemBiljana Mičanovič, 2023, diplomsko delo Opis: Dom. Družina. Služba. Uspeh. Različna, a med seboj soodvisna področja. Usklajevanje dela in zasebnega življenja je pomembno, da lahko uspešno delujemo v obeh sferah ter smo v obeh vlogah zadovoljni.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem smo povzeli, kako na usklajevanje sfer gledajo najrazličnejši avtorji, v empiričnem delu pa smo preverili dejansko stanje med zaposlenimi na področju računovodstva. Raziskali smo njihovo doživljanje te korelacije in vpliva različnih dejavnikov ter pogled na potencialne izboljšave.
Zaključek predstavlja spremembe, ki bi jih lahko implementirali na raziskovanem področju, da bi ravnovesje še lažje dosegali.
Ključne besede: ravnovesje, produktivnost, delo, zasebno življenje, dom, družina, uspešnost, starševstvo, zdravje, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 29.04.2023; Ogledov: 566; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,31 MB) |
5. |
6. |
7. Vpliv prepovedanih substanc na mladoletnike in njihovo varnost v prevzgojnem domu : magistrsko deloAleš Repovž, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv prepovedanih substanc na mladoletnike in njihovo varnost v prevzgojnem domu smo obravnavali mladoletnike, ki so oddani na prestajanje ukrepa v Prevzgojni dom Radeče. Predstavili smo zakonsko ureditev oddaje mladoletnikov v prevzgojni dom. Poseben poudarek smo namenili zagotavljanju varnosti v Prevzgojnem domu Radeče. Osredotočili smo se na varnost mladoletnikov pri izobraževanju in delovno-učnem procesu. Prav tako smo navedli in opisali različna psihofizična stanja mladoletnikov pod vlivom prepovedanih substanc in kako to vpliva na varnost v Prevzgojnem domu Radeče. Obravnavali smo postopke za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih substanc, načine testiranja in različne vedenjske vzorce mladoletnikov pod vplivom le-teh. Z anketiranjem mladoletnikov smo pridobili podatke o uživanju prepovedanih substanc v Prevzgojnem domu Radeče, medtem ko smo z intervjuji med zaposlenimi pridobili podatke o problematiki vnosa prepovedanih substanc in zaznavanju ter najdbi prepovedanih substanc med mladoletniki. Rezultati so pokazali, da v Prevzgojnem domu Radeče 86 % anketiranih mladoletnikov uživa prepovedane substance, nekateri tudi pri delovno-učnem procesu. Ugotovili smo, da mladoletniki najpogosteje vnašajo prepovedane substance v Prevzgojni dom Radeče ob vračanju z izhodov. Zaposleni opažajo pri mladoletnikih, ki uživajo prepovedane substance, različne psihofizične znake, na katere so vsi pozorni, zlasti pri rokovanju z nevarnimi orodji in stroji pri delovno-učnem procesu. Pri pisanju smo uporabili deduktivno metodo, analizo in interpretacijo primarnih in sekundarnih virov, opisno, zgodovinsko, kvantitativno in kvalitativno metodo ter metodo anketiranja, metodo z lastno udeležbo, v zaključnem delu pa metodo sinteze
Ključne besede: varnost, mladoletniki, prepovedane substance, delovno-učni proces, Prevzgojni dom Radeče
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,09 MB) |
8. |
9. Institucionalno varstvo kot podjetniški izziv : poslovni načrt za ustanovitev Doma starejših v Občini Slovenska BistricaRobi Brglez, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena vidika podjetništvo in
institucionalno varstvo. V kontekstu podjetništva je podrobneje izpostavljen
ključni poslovni dokument – poslovni načrt. Gre za opredelitev ključnih
strukturnih elementov, ki omogočajo zaznavanje trţnih priloţnosti, vključevanje
bistvenih deleţnikov, pripravljenost na tveganje ter končno izpeljavo dejavnosti
na trgu. Za ta namen je bil oblikovan poslovni načrt za konstituiranje novega
Doma starejših v občini Slovenska Bistrica, največji nemestni občini v Sloveniji,
ki doma ne premore, in tako poslovno posega na področje institucionalnega
varstva starejših. Varstvo starejših v Sloveniji je danes v sodobni druţbi 21.
stoletja povsem zastarelo in neprimerno. Od »hotelske« obravnave do
prilagajanja starostnika sistemu varstva, namesto obratno, je stanje, ki postaja ob
trendih daljšanja ţivljenjske dobe starostnikov in pojava številnih bolezenskih
stanj, kot so depresija, demenca, osteoporoza, srčno-ţilne bolezni, vse bolj
problematično in neprimerno za drţavo, ki je ţe sedem let v EU. Rezultati
raziskave, ki je bila opravljena na primeru občine Slovenska Bistrica, so
pokazali dve ključni ugotovitvi. Prvič, urejenost institucionalnega področja v
občini postaja vse pomembnejša, čemur so zlasti pritrjevali mladi do 30 let.
Drugič, dom starejših je investicija, ki jo bo treba v občini izpeljati in realizirati
v čim krajšem času oz. v naslednjih treh letih. Kot tretje pa celotno sliko
dopolnjuje splošno znano dejstvo, katerega posledic se vsi ključni druţbeni
akterji, ljudje, drţava in njene pooblaščene institucije in sistem, ki je posledica
njihovega delovanja, še ne zavedajo prav dobro, in sicer krhanje solidarnostnih
vezi med mlajšo in starejšo generacijo, daljšanje ţivljenjske dobe in pojav novih
bolezni, kar bo v prihodnje zahtevalo drugačno politiko, vodenje in obravnavo
starejših v institucionalnem okviru ter jasno definiranje vlog mlajših pri
vzdrţevanju medgeneracijske solidarnosti.
Ključne besede: podjetništvo, institucionalno varstvo, starejši, dom starejših, poslovni načrt
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1124; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1022,32 KB) |
10. Menedžment v kulturnih organizacijah : Kulturni dom KrškoTinka Vukič, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na menedžment v kulturnih organizacijah, s posebnim
poudarkom na javnem zavodu Kulturni dom Krško. V prvem delu naloge predstavljamo
teoretično-pojmovna izhodišča, ki zadevajo raziskovalno področje kulture, menedžmenta in
organizacij. Izhajamo iz predpostavke, da je za delovanje kulturnih organizacij, ki delujejo
znotraj neprofitnega sektorja, nujno poznavanje in uporaba kulturnega in projektnega
menedžmenta. V empiričnem delu preučujemo delovanje Kulturnega doma Krško, kot javnega
zavoda, ki mora imeti jasno opredeljeno vizijo in dobro strategijo, s katero oblikuje politiko
organizacije ter uspešno opravlja svoje poslanstvo. Izdatki za kulturo se radikalno zmanjšujejo
na vseh ravneh, zato je v ekonomsko nestabilnih časih ogroženo financiranje vseh javnih
zavodov, predvsem tistih, ki delujejo na področju kulture, zato je za uspešno opravljanje
poslanstva pomembna trženjska usmerjenost. Zavodi so primorani pridobivati lastna sredstva
za delovanje s profitnim marketingom. Pomemben del menedžmenta v kulturnih ustanovah je
tudi upravljanje s človeškimi viri, ki predstavljajo ključen kapital za organizacijo, ki se v
kulturnih organizacijah srečuje s številnimi izzivi in ovirami. Poleg tega se v magistrski nalogi
ukvarjamo tudi z vplivom državne in občinske kulturne politike na delovanje javnih zavodov v
Sloveniji. V empiričnem delu naloge so teoretično-pojmovna izhodišča konkretizirana s študijo
primera, v smislu preučevanja delovanja javnega zavoda Kulturnega doma Krško.
Ključne besede: kulturni menedžment, projektni menedžment, kulturni marketing, javni zavodi, kulturni dom, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,73 MB) |
