1. VLOGA ŽENSKE V SODOBNI DRUŽBIKarin Črnigoj, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna.
Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju.
Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase.
Ključne besede: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (2,39 MB) |
2. Dnevni center »Naj mladih ne vzgaja ulica« kot most med mladostnikom in starši : diplomska nalogaBarbara Omerzel, 2022, diplomsko delo Opis: Osrednja tema naloge izhaja iz poslanstva Dnevnega centra »Naj mladih ne vzgaja ulica« (v nadaljevanju dnevni center) in težav v odnosih med mladostnikom in njegovo družino. Dnevni center s svojim programom poskuša po najboljših močeh pomagati vključenim mladostnikom in družini. V nalogi se bomo dotaknili pojma pomena družine in ga pogledali iz perspektive mladostnika, ki obiskuje dnevni center in drugih različnih perspektiv družinskega odnosa. Pomemben vidik je družina kot sistem. Vsak družinski član s svojim delovanjem prispeva k delovanju enote. Komunikacija v družini je pomembna za poglabljanje osebnih odnosov in je stik med staršem in otrokom. V dnevnem centru se mladostnikom pomaga pri pridobitvi socialnih in komunikacijskih veščin (strpnosti, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, mirnemu reševanju konfliktov …), krepitvi pozitivne socialne mreže (izboljšanje odnosov v družini in z vrstniki) ter večjemu poznavanju in sprejemanju sebe. V raziskovalni nalogi smo poskušali povzeti mladostnikov pogled na dnevni center in doživljanje prejetih uslug centra. Večji poudarek je bil na mladostnikovi družinski dinamiki in spodbudi mladostnikov in staršev. Ugotavljamo, da v dnevnem centru najdejo mladostniki poleg učne pomoči tudi prostor za razvijanje sebe in določenih veščin, potrebnih za vsakdanje življenje. Vsi vključeni mladostniki pa vsekakor najbolj potrebujejo podporo pri razvoju osebnosti, usmerjanju, svetovanju in opolnomočenju tako zase kot za družinske odnose. Dnevni center je povezovalni dejavnik mladostnika in družine ter s tem most med mladostnikom in družino.
Ključne besede: pomoč mladostnikom, usmerjanje, vedenje, družine mladostnikov, pomoč, moč pozitivnih izkušenj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 747; Prenosov: 64
Celotno besedilo (783,37 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Šeriatsko pravo in njegov vpliv na družinsko pravo v Bosni in Hercegovini : diplomsko deloKristina Abramović, 2009, diplomsko delo Ključne besede: Šeriatsko pravo, Versko pravo, Družinsko pravo, Zakonska zveza, Žena, Poligamija, Razveza, dolžnosti, prošnja za ženitev, poroka, Hanefiti, Malikiti, Šafiiti, Hanimabiti, Imamiti, šeriat, sodna praksa, mnogoženstvo, družine, pravna praksa
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 2221; Prenosov: 113
Celotno besedilo (436,07 KB) |
8. Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in staršev : magistrsko deloTjaša Klavora, 2017, magistrsko delo Opis: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Ključne besede: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2504; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,57 MB) |
9. Posvojitev otrok istospolnih partnerjev : diplomsko deloKarin Lukač, 2017, diplomsko delo Opis: Glavna tema in predmet raziskovanja diplomskega dela z naslovom Posvojitev otrok istospolnih parov je, na kakšen način lahko istospolne osebe, ki nimajo svojih bioloških otrok, pridobijo starševsko pravico. Na začetnih straneh smo opisali in razložili različne osnovne pojme in natančno razjasnili razliko med biološkim, socialnim in nadomestnim starševstvom, da se bralec bolje seznani z razlikami med biološkim in socialnim starševstvom. Socialno starševstvo je namreč oblika starševstva, ki nastane pri posvojitvi. Nato smo razložili, kaj je družina in kako nastane. Kot vemo, skupnost dveh oseb brez otroka ni družina, pa naj gre za raznospolni ali istospolni osebi, ki živita v skupni življenjski skupnosti. Ker je družina lahko tudi skupnost dveh istospolnih oseb in otroka, smo nekaj besed namenili razlikovanju različnih spolnih usmerjenosti, saj se v nadaljevanju dela pogostokrat pojavljajo pojmi, kot sta homoseksualnost in heteroseksualnost. Po končani razlagi osnovnih pojmov smo nekaj strani posvetili posvojitvi otrok - tisti, ki velja za heteroseksualne pare - in si pri tem izdatno pomagali z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki to področje ureja. Ker se je izkazalo, da smo kar precej diskriminatorska država, smo za konec Slovenijo in njen odnos do te vrste posvojitve oziroma možnosti pridobitve otrok s strani homoseksualnih parov primerjali z državo, kjer homoseksualnost in življenje istospolnih družin sprejemajo kot nekaj normalnega; kljub popolnoma drugemu pravnemu sistemu smo se odločili za Veliko Britanijo, kjer je posvojitev otrok s strani istospolnih parov dovoljena.
Ključne besede: družina, starševstvo, istospolne družine, homoseksualnost, posvojitev
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 4983; Prenosov: 387
Celotno besedilo (939,40 KB) |
10. Istospolno usmerjene osebe med ideološkim ohranjanjem tradicionalne družine in družbeno realnostjo : magistrsko deloArmida Bavec, 2015, magistrsko delo Ključne besede: pluralizacija oblik družinskega življenja, tradicionalne vrednote, družine, nuklearna družina, reorganizirana družina, istospolna partnerska skupnost, funkcije družine, homofobija, homoseksualnost, nestrpnost, družinsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2017; Ogledov: 3540; Prenosov: 167
Celotno besedilo (996,07 KB) |
