Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Z analizo in kvalitativno empirično raziskavo podprt kritični premislek pričujoče doktorske disertacije si prizadeva ugotoviti, ali je ustavna demokracija v Republiki Sloveniji kos izzivom, s katerimi se srečuje, nasloviti te izzive ter poiskati načine, kako poznavanje, razumevanje in spoštovanje ustavne demokracije okrepiti. Pojem in vrednoto ustavne demokracije vsebinsko sestavljata med seboj povezani prvini, in sicer pravna država ter demokracija. Načelo pravne države se uresničuje preko treh konceptov – preko materialnega koncepta, formalnega koncepta ter sociološkega koncepta pravne države. Formalnemu vidiku, ki je sicer strogo pozitivističen in potemtakem ne more obstajati samostojno, vrednote in poglobljenost dodaja materialni vidik pravne države, ki pa zahteva, da država in njeni organi delujejo po načelu pravičnosti ter razuma. Le pravilno ter hkratno izvajanje obeh vidikov načela pravne države lahko pomeni uspešno izvajanje načela pravne države, s čimer poskrbimo za zagotavljanje ustavne demokracije v praksi. Pa vendar, za pravilno izvajanje in uspešno delovanje ustavne demokracije ne zadošča, da je ta zgolj normativno umeščena v besedilo ustave, ključno je dejansko uresničevanje formalnega in materialnega vidika pravne države v praksi. To pa dosežemo zgolj pod pogojem obstoja in zagotavljanja tretjega koncepta pravne države – t. i. sociološkega koncepta. Slednji se kaže v dejanskem, zavestnem in podzavestnem spoštovanju ter posledično pravilnem izvrševanju vsebinskih ter formalnih vidikov pravne države s strani slehernega posameznika, ki pravno državo in pravni sistem razumeva kot legitimen, pošten in pravičen. Doktorska disertacija se osredotoča na dokazovanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države v Republiki Sloveniji, saj slednji nedvomno vpliva na pravilnost izvrševanja ustavne demokracije. Doktorska disertacija ugotavlja, kateri so tisti razlogi, ki najbolj vplivajo na poglabljanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države in se do navedenega analitično in kritično opredeljuje. Glavno miselno vodilo pri raziskavi je osveščanje pomembnosti spoštovanja ustavne demokracije, natančneje pravne države, ki neposredno vpliva na uspešno izvajanje oziroma zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji. Skozi analitično kritično razmišljanje, izpostavitev sodne prakse ter obstoječih problematik na področju izvajanja ustavne demokracije pričujoča doktorska disertacija osvetljuje tudi vprašanje zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter raziskuje, katera načela, nujna za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin, so zaradi manka sociološkega vidika pravne države lahko neuresničena.
Ključne besede: demokracija, državna ureditev, vladavina prava, načelo pravne države, Ustava Republike Slovenije, Ustavno sodišče, 2. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države. Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje. Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi. V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine. Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje. Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko. V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše. V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: V diplomskem delu predstavim zgodovino in ozadje treh avtoritarnih načinov vladanja v Evropi (nacizma, fašizma, komunizma), ki so se razvili po prvi svetovni vojni. Nato jih opredelim glede na način delovanja in države, v katerih so se najbolj razvijali. V uvodu predstavim in na splošno orišem prvo svetovno vojno za predstavitev okvira in ozadja dogajanja, ki sledi po vojni. V glavnem delu naloge se podrobneje lotim obdobja po prvi svetovni vojni. Opišem politični prostor v Evropi in predstavim stanje v svetu. Naslednji del je namenjen avtoritarnim ideologijam, ki so nastale tisti čas; torej nacizmu, fašizmu in komunizmu. Vsako posebej predstavim glede na nastanek, razvoj, vpliv v Evropi in svetu ter karizmatično osebnost ideologije. Sledi analiza sveta po avtoritarnih ideologijah. Nato predstavim povod za drugo svetovno vojno in pravne akte, ki so nastali. V zadnjem delu razdelam, kaj sploh je avtoritarnost oz. avtoritarni način vladanja in kako pomembna je vladavina prava, saj smo brez vladavine prava dejansko na poti v avtoritarni režim. Podrobneje opišem tudi nevarnosti za državo in njeno ljudstvo, ki jih prinašajo avtoritarni in totalitarni režimi. V zaključku povzamem svoje misli in ugotovitve naloge, na osnovi česar nato potrdim ali ovržem postavljeno hipotezo.
Ključne besede: avtoritarizem, demokracija, človekove pravice, totalitarne ideologije, totalitarizem
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 661; Prenosov: 31
Celotno besedilo (145,06 KB)

Opis: Volitve so instrument, ki državljanom daje možnost demokratične izbire političnih odločitev. Z izvolitvijo svojih predstavnikov na volitvah ljudstvo vlada. Tako izbira volilnega sistema v določeni državi bistveno vpliva na učinkovito delovanje in samo legitimnost posameznega političnega sistema. Volilni sistemi so razdeljeni na tri ključne: večinski volilni sistem, proporcionalni volilni sistem in polproporcionalni volilni sistem. V Sloveniji smo se po osamosvojitvi odločili (zakonodajalec) za proporcionalni volilni sistem. Tako razdelitev mandatov v Državnem zboru poteka na dveh ravneh: na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. V magistrskem delu smo skušali analizirati volilni sistem v Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Češka, ZR Nemčija) ter naredili primerjavo. Analizirali smo tudi sodno prakso na teh področjih in skušali prikazati, kje prihaja do pravnih sporov. Na podlagi teoretičnih izhodišč različnih avtorjev smo pripravili anketni vprašalnik in opravili kvantitativno raziskavo. Z analizo smo ugotavljali, kako člani OVK in VKVE za opravljanje dela na volitvah jemljejo plačilo, kot nadomestilo ali zgolj nagrado in kaj jih pri tem motivira. V raziskavi je sodelovalo 121 anketirancev. Ugotovili smo povezanost med motivacijo in višino nadomestila. Prav tako je iz odgovorov anketirancev razvidno, da plačilo jemljejo bolj kot nadomestilo in manj kot nagrado. V zaključnem delu smo podali predlog izboljšav z vizijo morebitnih prihodnih dogodkov na področju demokracije.
Ključne besede: demokracija, ustavnost, zakonitost, človekove pravice in svoboščine, volitve, volilna pravica, demokratični volilni standardi
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 644; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V nalogi se bomo posvetili problematiki neposredne demokracije v sodobni družbi. Raziskali bomo področje neposredne demokracije, njene mehanizme in njen pomen za samo demokracijo. Ugotavljali bomo, zakaj potrebujemo neposredno demokracijo, da lahko rečemo demokraciji demokratična. V tem delu bomo poudarili mehanizem referenduma, njegovo uporabo v Sloveniji in drugod po svetu. Ob trendu digitalizacije pa bomo velik del diplomske naloge posvetili tudi raziskovanju digitalizacije neposredne demokracije. Predstavili bomo moderne, delno ali pa v celoti digitalizirane pristope izvajanja referenduma, raziskali švicarski eksperiment in izvedli anketo. Z njo bomo raziskali mnenje volilnih upravičencev o ideji uvedbe eReferenduma v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: eparticipacija, ereferendum, edemokracija, neposredna demokracija, evladanje
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2022; Ogledov: 689; Prenosov: 48
Celotno besedilo (8,85 MB)