Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
E-volitve kot izraz razvitosti informacijske družbe : diplomska naloga
Anže Dular, 2015, diplomsko delo

Opis: Volilna participacija je v večini sodobnih demokracij zadnjih nekaj let v upadu. Pri tem Slovenija ni nikakršna izjema. Obstajajo različni razlogi, zakaj volivci izgubljajo zanimanje za volitve. Eden izmed njih je zagotovo tradicionalen način glasovanja, ki marsikaterega mladega volivca in druge demotivira k udeležbi. E-volitve so lahko ena od rešitev za izboljšanje demokratičnega deficita v Sloveniji. Marsikje so bile uvedene z namenom izboljšanja volilne udeležbe, racionalizacije, znižanja stroškov, pohitritve volilnega procesa in drugih razlogov. E-glasovanje je možno na dva načina: eden je uporaba posebnih elektronskih glasovalnih naprav, drugi pa je glasovanje prek interneta. Slovenija še ni izvedla e-volitev, vendar so bile že večkrat pobude za njihovo uveljavitev. Tako v tujini kot pri nas se postavljajo različni argumenti za ali proti, naj si bo to na področju tehnologije, zakonodaje, ekonomičnosti, varnosti ali tajnosti. V diplomski nalogi je zato pregled teoretičnega ozadja e-volitev, izkušenj v tujini in možnosti uporabe pri nas.
Ključne besede: e-volitve, e-demokracija, internetne volitve, elektronsko glasovanje, informacijska tehnologija, demokracija
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 3771; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

24.
25.
26.
27.
28.
Odgovornost Evropske unije za stanje pravne in demokratične države v državah članicah : magistrsko delo
Anže Golub, 2017, magistrsko delo

Opis: Osnova za to delo, ki povezuje tri koncepte: demokracijo, vladavino prava in Evropsko unijo, je nastajala med našim celotnim študijem. Ti trije koncepti so nekoliko nejasni, saj nobenega izmed njih ne moremo jasno definirati, kaj točno je, vemo pa,kaj ni, in lahko potrdimo, da vsi trije obstajajo. To je glavni razlog za sestavo tega magistrskega dela, katerega celotno vsebino lahko strnemo v eno vprašanje: Kaj lahko Evropska unija naredi za razvoj demokratične in pravne države? Zanimanje za to tematiko izhaja iz težav,s katerimi se trenutno srečuje Evropska unija, kot so nepopolna Unija, grožnje in izstopi držav članic iz Unije ter drugi podobni dogodki, ki pretresajo sodobno Evropo. Magistrsko delo je plod temeljite analize ukrepov in mehanizmov, ki jih ima Evropska Unija na voljo za vzpostavitev demokracije in vladavine prava v državah članicah. V deluje najprej opravljena študija primerov treh držav članic, Poljske, Madžarske in Slovenije. Omenjene države so bile izbrane, ker sta bili v medijskem prostoru Poljska in Madžarska označeni za avtokratski. Slovenija je bila dodana iz osebnih vzgibov.Na primeru omenjenih držav članic smo naprej preverili,ali so demokratične in pravne, in nato še učinkovitost mehanizmov za varovanje demokracije in vladavine prava, ki so predstavljeni v nadaljevanju dela. Opravljena je tudi primerjava treh analiziranih članic z ostalimi državami EU, in sicer ali se tudi v kateri izmed drugih držav članic kažejo težave z obstojem demokracije in vladavine prava. Ta del magistrskega dela lahko služi tudi kot zelo dobra osnova za nadaljnje raziskovanje področja. Delo se zaključi z analizo in primerjavo ukrepov ter mehanizmov za varovanje demokracije in vladavine prava. Rezultati analize so uporabni predvsem za nadaljnje razvijanje ustreznih ukrepov in prikaz smeri integracije EU v prihodnosti.
Ključne besede: demokracija, vladavina prava, Evropska unija, Poljska, Madžarska, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3138; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh