31. |
32. |
33. |
34. Povojni pregoni slovenskih razumnikov (primer Franca Jeze) : magistrsko deloIgor Ketiš, 2015, magistrsko delo Opis: Socializem je prehodno obdobje v humano družbo, v kateri clovek ne bo izkorišcal cloveka, v kateri bo posameznik prost državnih vezi, v kateri bo popolnoma užival ekonomske in politicne pravice. Toda, v povojnem realsocialisticnem obdobju na Slovenskem se je izmalicila socialisticna ideja o clovekovi svobodi in družbenem
življenju. Z uveljavitvijo partijskega politicnega monopola in ideologizacijo družbenega življenja so bile pod prisilo državnega aparata onemogocene clovekove svobošcine. Vsaka oblika svobodnega izražanja drugace mislecih »sovražnikov ljudstva« je bila brutalno teptana. Naceto je bilo clovekovo dostojanstvo. Za socializem znacilno dvigovanje cloveških vrednot na višjo raven je bilo jugoslovanskim oblastem nesprejemljivo vodilo. Pod okriljem »socialisticne demokracije« je državni aparat do tranzicijskih let dušil svobodoljubna hotenja, predvsem še nazore razumnikov (Edvard Kocbek, Franc Jeza…) o resnicni demokraciji. Kot oster kritik totalitarizma je Franc Jeza zagovarjal nacela demokracije, pluralizma in slovenske neodvisnosti. Dolg do cloveka, ki je v totalitarnih casih budil vero naših ljudi v samostojno Slovenijo, ostaja moralno neporavnana obveza. O razsežnosti njegovih
misli, ki so se udejanjala ob nastajanju slovenske države, bo še spregovorila zgodovina.
Ključne besede: demokracija, Franc Jeza, Dolomitska izjava, Osvobodilna fronta
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3707; Prenosov: 140
 Celotno besedilo (777,41 KB) |
35. Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013 : diplomsko deloSandra Murgić, 2016, diplomsko delo Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3313; Prenosov: 141
Celotno besedilo (721,47 KB) |
