1. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja glede na spolAnja Bregar Izlakar, 2024, ni določena Opis: Vzpostavljanje enakosti med spoloma je postopen proces, saj zahteva spremembe v temeljih družbene strukture. Te spremembe se odvijajo počasi, saj zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov in vpletenost številnih dejavnikov. Družbene vloge spolov so bile v preteklosti povsem različne oz. nasprotne od današnjih. Sprememba oz. prestrukturiranje je zaradi tega obsežno in se odvija počasi. Zato smo v diplomski nalogi analizirali delitev družbene moči med moškimi in ženskam ter spremembo modernizacije med vzgojo otroka in službeno kariero. Primerjava med družbenimi vlogami spolov v preteklosti in danes kaže na zmanjševanje razlik, vendar enakosti med spoloma kljub prizadevanjem še nismo dosegli. Iz opravljene raziskave (kvalitativna – polstrukturiran intervju) ugotavljamo, da se nekatere razlike ohranjajo na področju delitve dela pri vzgoji otrok in družinskih opravilih. V partnerskem odnosu je z ekonomsko neodvisnostjo obeh partnerjev prišlo do pogojev za njuno enakost, vendar je v praksi to drugače. Raziskava je pokazala, da ženske še vedno prevzemajo ključno vlogo pri skrbi za otroke, čeprav se vanjo vključujejo tudi moški. Ženske tako večinoma skrbijo za otroka v primeru bolezni (to vlogo postopoma prevzamejo tudi moški, predvsem če ženska ne more zaradi službenih obveznosti). Ženske tudi večinoma prevzemajo naloge v povezavi s šolskimi obveznostmi (pomoč otrokom pri šolskih nalogah, roditeljski sestanki ipd.), moški le izjemoma. Ženske tako še vedno ohranjajo ključno vlogo pri celostni skrbi za otroka, posledično pa tudi težje usklajujejo poklicno in družinsko življenje. Delovna aktivnost žensk in nezadostno vključevanje očetov v družinski proces privede do problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Negotovost na trgu dela negativno vpliva na zasebno življenje, saj zavira urejeno življenje, partnerski odnos in ustvarjanje družine. Poleg tega bolj izobražene ženske v praksi težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo z isto stopnjo izobrazbe za enako delo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Delovna aktivnost žensk, preobremenjenost z gospodinjsko vlogo, pozen vstop na trg delovne sile zaradi izobraževanja in težja zaposljivost vodi do odlaganje starševstva, to ima nezanemarljive demografske posledice za družbo.
Ključne besede: ženske, diskriminacija, enake možnosti, enakost spolov, Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, intervju.
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Zaposlovanje v državni upravi v luči učinkovitejše porabe proračunskih sredstev : magistrsko deloDamir Kolar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se podrobno poglobili v relevantno zakonodajo na področju zaposlovanja in skozi analizo zakonskih okvirov natančno predstavili način zaposlovanja v javni upravi. Z analizo podatkov o novih zaposlitvah, premestitvah in napredovanjih, ki nam jih je ob upoštevanju varovanja osebnih podatkov iz centralne kadrovske evidence v obliki statističnih podatkov zagotovilo Ministrstvo za javno upravo, smo iskali odgovor na vprašanje, ali obstajajo vzorci, ki nakazujejo deviacijo od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave. Z omenjenima analizama smo iskali in tudi dobili odgovor na raziskovalno vprašanje »Ali do koruptivnih praks pri zaposlovanju v javni upravi prihaja zaradi nedosledne implementacije zakonodaje ali pa je zakonodaja neustrezna?«. Z normativno metodo smo analizirali relevantne zakone s področja zaposlovanja, z deduktivno in induktivno metodo pa smo interpretirali rezultate analize zaposlovanja v zadnjem letu in pol. Ker je analiza področne zakonodaje pokazala, da v nekaterih primerih dopušča hojo po robu in izigravanje, analiza navedenih podatkov pa pokazala, da obstajajo splošni vzorci ravnanj, ki pomenijo odstop od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave in načela strokovne neodvisnosti državne uprave, te ugotovitve predstavljajo tudi podlago za pripravo sistemskih sprememb na področju uslužbenskega sistema in sistema zaposlovanja. Namen analize nikakor ni presoja zakonitosti posameznih postopkov zaposlitev v predmetnem obdobju, saj presojanje zakonitosti zaposlovanja v konkretnih primerih ni v pristojnosti avtorja, ampak v pristojnosti inšpekcijskih organov, ki nadzirajo pravilnost izvajanja predpisov s tega področja.
Ključne besede: korupcija, zakonodaja, zaposlovanje v javni upravi, enakost, pravice
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Pravna ureditev človekovih pravic žensk v Sloveniji, Evropski uniji in Savdski Arabiji : magistrsko deloGaja Lesica, 2022, magistrsko delo Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2023; Ogledov: 596; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,68 MB) |
4. Pravna ureditev človekovih pravic žensk v Sloveniji, Evropski uniji in Savdski Arabiji : magistrsko deloGaja Lesica, 2022, magistrsko delo Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 693; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,68 MB) |
5. Pravno varstvo žensk in otrok : diplomsko deloDarja Šmitran, 2021, diplomsko delo Opis: Pravice žensk in otrok so se skozi čas korenito spremenile. Če pogledamo že samo nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, kako zelo, saj so bile teme, kot so volilna pravica, delo in izobrazba, nekaj, kar se je običajno povezovalo z moškimi, za ženske pa so bile izven dosega. V času, ko se zdi, da so pravice žensk in otrok dokaj dodelane in uresničene ter nekaj, kar ne potrebuje posebnega poudarka, pa je to področje, na katerem se še vedno da storiti več. Za izbrano temo diplomskega dela smo se odločili predvsem, ker so kljub temu, da se je njihov položaj v družbi izboljšal, še vedno ravno ženske tiste, ki so skupaj z otroki dostikrat veliko bolj ogrožene od moških. Še vedno se zdi, da so v vsakdanjem življenju prisotne velike razlike med moškimi in ženskami, ki se lahko kažejo v osebnem življenju, kot fizično, spolno, psihično ali verbalno nasilje, ali v poslovnem življenju, kot preferenca postavljanja moških na vodilne položaje ter neenakost v plačilu. Ker so torej ženske in otroci v življenjskih situacijah ranljivejši, sem se želela poglobiti v to, kako jih pravo varuje ter kakšne pravice lahko uveljavljajo.
Ključne besede: pravice žensk, pravice otrok, pravna ureditev, enakost žensk in moških, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2022; Ogledov: 907; Prenosov: 0 |
6. (Ne)enak položaj žensk v slovenski policiji : magistrska nalogaTomaž Pavček, 2011, magistrsko delo Opis: Z magistrsko nalogo smo poskušali opozoriti na prisotno diskriminacijo oziroma neenako
obravnavanje in neenak položaj med spoloma v družbi. Namen pa je bil tudi osvestiti in ne
pozabiti na položaj žensk v naši družbi, ki je bil še nedolgo nazaj diskriminiran in zaničevan v
primerjavi z moškim spolom. Na položaj, ki je že skoraj stereotipno pripadal novorojeni
dojenčici, in na položaj, ki se je predvsem po zaslugi nenehnega boja žensk za uveljavitev
svojih pravic in težnje po spolni enakosti, uveljavil v zadnjih desetletjih oziroma se še
oblikuje in približuje absolutnemu spolnemu enačaju.
V magistrski nalogi smo se skoncentrirali na spolno (ne)enakost v slovenski policiji in
poskušali ugotoviti značilnosti položaja pooblaščenih uradnih oseb ženskega spola,
zaposlenih v slovenski policiji. Ugotoviti smo hoteli, ali je v slovenski policiji prisotna
neenakost med spoloma, in ali je, glede na številčno dominantnost, moški spol dominanten
tudi pri vprašanju spolne privilegiranosti. Tako smo predvsem z uporabo kadrovskih evidenc
slovenske policije in kvantitativnim delom raziskave poskušali posneti stanje v slovenski
policiji na obravnavanem področju ter zajeti in identificirati tudi nekatere podatke ter
ugotovitve širšega spektra, ki nakazujejo oziroma prikazujejo slovensko policistko in njen
položaj v policijski organizaciji.
Naloga je sestavljena iz osmih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje v
katerem govorimo o enakopravnosti, diskriminaciji in enakosti. V tretjem poglavju omenjamo
pravno ureditev enakosti spolov, v četrtem pa opisujemo zgodovinski položaj žensk po svetu.
O zaposlovanju žensk v policijskih vrstah ter njihovih policijskih združenj govorimo v petem
poglavju. V šestem poglavju predstavimo organizacijo slovenske policije, metodologijo naše
naloge ter pridobljene rezultate, na podlagi katerih smo lahko opredelili dejavnike, ki kažejo
na neenakost med spoloma v slovenski policiji. Prav tako predstavimo položaj žensk v
angleški policiji. S sklepom, v katerem smo prišli do zaključka, da položaj žensk v slovenski
policiji ne moremo označiti za slabšega od položaja povprečne ženske v slovenski družbi,
zaključimo sedmo poglavje. V osmem poglavju navajamo uporabljeno literaturo in vire.
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, enakost, položaj žensk, slovenska policija, organizacija slovenske policije, zaposlitvena struktura, policistke
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1136; Prenosov: 61
 Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. |
9. |
10. |
