Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Stavbe kulturne dediščine so pričevalke družbenih, gospodarskih, kulturnih in tehničnih okoliščin, v katerih so nastale. So nosilke zgodovinskega spomina, a tudi bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje generacije. To lahko dosežemo z njihovim premišljenim in nadzorovanim prilagajanjem sodobnim bivanjskim potrebam in povečanjem odpornosti na podnebne spremembe in druge izzive. V disertaciji prikazujem, da je energetska prenova, usklajena s kulturnovarstvenimi zahtevami, legitimen, logičen in strokovno ustrezen korak v omenjeno smer, ki z izboljšanjem bivalnega ugodja in znižanjem obratovalnih stroškov prispeva tudi k pozitivnemu odnosu lastnikov in uporabnikov do stavbe. Vlogo energetske prenove kot elementa celostnega ohranjanja stavb kulturne dediščine med drugim utemeljujem z rezultati analize širokega nabora mednarodnih, evropskih in nacionalnih aktov in predpisov s področja varstva okolja, učinkovite rabe energije in varstva kulturne dediščine ter opredelitve njihovih stičnih točk in sinergij. Temu pridružujem identificirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti energetske prenove ter ugotovitve stališč in odnosa konservatorske stroke do nje kot podlago za opredelitev izhodišč za nadaljnje multidisciplinarno delo na področju prenove in oživljanja stavb kulturne dediščine. Na praktičnih primerih utemeljujem uspešnost in koristnost celovitega pristopa k projektom prenove in raziskujem povezane energijske in stroškovne parametre ter možnosti oblikovanja novih finančnih mehanizmov. Predstavljam tudi zasnovo novih meril za vrednotenje celovite prenove stavb kulturne dediščine z osrednjim poudarkom na upoštevanju mednarodnih in nacionalnih načel in pravil ravnanja z dediščino oz. kulture kot četrtega stebra trajnostnosti.
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, stavbe kulturne dediščine, celostno ohranjanje, trajnostnost, energetska prenova, podnebne politike
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 1
Celotno besedilo (7,88 MB)

Opis: Zagotavljanje ustreznih ukrepov za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb predstavlja velik družbeni izziv pri prehodu v podnebno nevtralno družbo do sredine stoletja. Potrebno se je že sedaj, in se bo potrebno še veliko bolj v prihodnosti, zavedati in posvetiti prilagajanju ter blaženju podnebnih sprememb, predvsem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za omejitev emisij toplogrednih plinov je ključnega pomena tudi energetska učinkovitost stavb. V prihodnosti Evropska komisija namerava povečati stopnjo energetske prenove stavb s strategijo vala prenov. Čeprav zavest o vplivih podnebnih sprememb tako po svetu kot tudi v Sloveniji narašča, je ozaveščenost javnosti o specifičnih podnebnih spremembah še vedno nizka. Poglavitni namen diplomskega dela je bil ugotoviti stopnjo zavedanja ljudi o pomembnosti vplivov podnebnih sprememb na stavbo, v kateri živijo ter ugotoviti odnos do energetske prenove stavbe, v kateri živijo. Naloga je sestavljena iz pregleda izhodišč in obstoječe zakonodaje ter lastne raziskave, izpeljane s pomočjo metode spraševanja oziroma ankete. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da se družba premalo zaveda pomembnosti pravočasnega ukrepanja za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam v grajenem okolju, da je premalo informirana o pomenu energetskih prenov stavb ter o različnih možnostih financiranja energetskih prenov stavb.
Ključne besede: odnos do vplivov podnebnih sprememb, energetska prenova stavb, blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, zavest o vplivu podnebnih sprememb na grajeno okolje
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 1142; Prenosov: 64
Celotno besedilo (657,77 KB)