Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1080; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Etika in morala sta pogosto smatrani kot samoumevni zahtevi pri delovanju vseh posameznikov v sodobni družbi. Ko govorimo o etičnosti posameznika, se predvsem sprašujemo, ali deluje dobro ali deluje zlonamerno. Na podlagi tovrstnega vprašanja se razvija tudi moralnost posameznikovega obnašanja. Ko delujemo kot posamezniki ali kot del neke večje družbe, moramo upoštevati principe, ki nas vodijo v boljše odnose, boljše življenje in boljše življenje v družbi. Zavoljo tega pogosto priskočimo na pomoč ljudem v stiski, pomagamo starejšim pri opravljanju vsakodnevnih opravkov, ponudimo roko nekomu, svoj čas, voljo ali materialne dobrine, zato da bi nekdo lažje zaživel. Vse to delamo, ker smatramo, da je to etično in moralno od nas. Etično z vidika presoje, da želimo dobro, moralno kot skupek naših principov delovanja v dobri luči. Skozi čas so se principi moralnosti oblikovali paralelno z razvojem sodobne družbe. Pa vendar se ljudje pogosto znajdemo na razcepu, ko se vprašamo, ali bo naše dejanje dovolj dobro, če bo nekje pustilo slabe posledice, ali je morda bolje delovati drugače. Napisana in nenapisana pravila ne predvidevajo vseh potencialnih situacij, zaradi česar se zopet znajdemo pred etično dilemo, če želimo delovati dobro ali slabo, če želimo delovati po določenih načelih, kot so na primer krščanska, ali pa enostavno delujemo po prvotnem impulzivnem instinktu, ker se nam to v tistem momentu zdi pravilna odločitev. S tovrstnimi vprašanji se srečujemo tudi pri opravljanju svoje službe, kjer je naše delovanje pogosto pod drobnogledom drugih. Delovno mesto je prostor, kjer se od nas pričakuje ugledno, profesionalno, spoštljivo in vzorno vedenje, zato se naše obnašanje tam prilagodi okolju in družbi in je morda drugačno, kot bi bilo v našem prostem času. Vendar ali bi se obnašali povsem tako, če bi bilo naše delovno mesto v pravnem poklicu, kjer bi se od nas pričakovalo drugačno obnašanje že zaradi določene medijske izpostavljenosti, varovanja uglednosti, kot tudi zaradi zaupanja ljudstva v naše pravično delo? V slednjem primeru so v pomoč kodeksi etike, kateri zajemajo posamezna načela obnašanja pravnih poklicev med opravljanjem njihovega dela kot tudi v zasebnem času, zavoljo varovanja ugleda in ohranjanju zaupanja ljudstva.
Ključne besede: posameznik, etika, pravila, obnašanje, odločanje
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 44
Celotno besedilo (587,58 KB)

Opis: Bistvo obravnavane teme, na katerem sloni celotna argumentacija tega magistrskega dela, je iskanje uporabnih odgovorov na ključno vprašanje, kako v razmerah globalne negotovosti, kompleksnih varnostnih groženj, problemov in izzivov razviti nov in učinkovitejši način razmišljanja, kar je v danih razmerah visoke negotovosti in globalnega varnostnega tveganja že na svetovni ravni široko sprejet, nujen in neizogiben pogoj za preživetje ljudi in planeta Zemlja. Ob upoštevanju integralnega vidika raziskovanja so kot poglavitne metode uporabljene dialektična, primerjalna, zgodovinska in antropološka ter sociološka in aksiološka-deontološka metoda. Z mikrosociološkim pristopom, z delno strukturiranim intervjujem, s študijo primera (angl. case study) in z analizo sekundarnega gradiva so teoretične ugotovitve, ki potrjujejo glavno in delovne hipoteze, dodatno podkrepljene. Namen in cilj skupaj z rezultati raziskovalnega dela utemeljujejo potrebo po uporabni vojaški etiki in njenem integrativnem pristopu v Slovenski vojski. To je ključni rezultat tega magistrskega dela. V celoti je primerljiv s svetovnimi cilji trajnostnega razvoja ter vključujoče in varne družbe prihodnosti v Agendi 2030. Izvirnost in uporabnost sta doktrinarno utemeljeni s prizadevanji sodobnih moralnih filozofov za vrnitev etike k vsebinskim vprašanjem ter s primerjalnimi ugotovitvami, da je uporabna vojaška etika v svetovnem merilu uveljavljena v vojskah različnih držav in Zavezništva. Z vsem navedenim magistrsko delo Uporabna vojaška etika za vključujočo in varno družbo prihodnosti predstavlja nov in učinkovitejši pristop h krepitvi etike v Slovenski vojski, na vseh ravneh in področjih njenega normativnega okvira in delovanja, tako v nacionalnem varnostnem in obrambnem kot mednarodnem in diplomatskem pogledu.
Ključne besede: etika, moralna teorija, vključujoča in varna družba, uporabna vojaška etika
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 1101; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,03 MB)

Ključne besede: inteligenca, robotizacija, družba, znanje, etika
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1049; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,00 MB)