1. Pravni postopki izvedenca za slikovno gradivo, fotografijo in video na področju civilnega, gospodarskega, delovno-socialnega in kazenskega pravaKatarina Podgoršek, 2018 Opis: Izvedenca na področju slikovnega gradiva, fotografije in videa se razumeva kot znanstveno osebo (izvedenec kot iudex facti), ki v sklopu svojih znanj in dognanj ter stalnega izobraževanja, na podlagi imenovanja,postane sodnikov pomočnik (bonus instructor iudicis). Izvedeništvo je samostojno dokazno sredstvo, ki velja za posebno dokazno sredstvo. Delo sodnega izvedenca urejata Zakon o sodiščih (ZS) in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Za imenovanje sodnega izvedenca iz področja slikovnega gradiva, fotografije in videa, je potrebno izpolnjevati pogoje iz 87. člena ZS, izkazati poznavanje pravnih vsebin in posebna strokovna znanja, predpisana v sklopu izobraževalnih vsebin posameznega področja za sodne izvedence, sodne cenilce in tolmače. Dokazna vrednost slikovnega gradiva, fotografije in videa se v posameznih pravnih postopkih obravnava glede na način pridobitve in izvedbe dokazovanja. Zato je zelo pomembno, da ima sodni izvedenec formalno pridobljeno strokovno znanje in izkušnje s področja slikovnega gradiva, fotografije in videa. Za njegovo imenovanje pa je pomembna tudi ustrezna izpeljava preizkusa strokovnih znanj. Vsi ti elementi so podlaga za kvalitetno izpeljan izvid (visum repertum) in strokovno, na laičen način, napisano mnenje (parere).Ugotovitve na podlagi zbranih razpoložljivih podatkov o ustreznosti postopka imenovanja in zahtevanega strokovnega znanja ter izkazanih potreb po sodnem izvedencu za področje slikovnega gradiva, fotografije in videa v sodnih postopkih so podane v zaključku naloge. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: sodni izvedenec, slikovno gradivo, izobraževanje, imenovanje, pravni postopki Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 2707; Prenosov: 141 Celotno besedilo (3,14 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrovMateja Sklepić, 2020 Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1023; Prenosov: 0 |
6. Častni konzuli kot del konzularne mrežeManca Ogorevc, 2021 Opis: Beseda diplomacija izhaja iz grške besede diploma, ki je pomenila dvakrat prepognjeno listino, v stari Grčiji pa so besedo diploma uporabljali za poslanike, ki so predstavljali vladarja oz. oblast svojega mesta v tujem mestu. Del diplomacije predstavlja tudi konzularna diplomacija, ki je opredeljena kot diplomacija, ki jo izvajajo bodisi karierni konzuli bodisi častni konzul ali drugi konzularni predstavniki, ki opravljajo različna konzularna opravila. Konzularna diplomacija sicer ne more nadomestiti klasične diplomacije, lahko pa jo kakovostno dopolni ter v ekonomskem pogledu tudi bistveno poceni, kar je pri omejenih sredstvih za izvajanje zunanje politike, predvsem manjših držav, kot je Slovenija, bistvenega pomena. Prednost konzularne diplomacije je med drugim tudi v tem, da so konzuli neposredno povezani z okoljem, v katerem delujejo, zato tudi dobro poznajo državo sprejemnico in državo pošiljateljico. Posebno mesto imajo v tej opredelitvi častni konzuli, ki svoje delo opravljajo častno, torej za svoje delo niso plačani in so izbrani med uglednimi, po navadi premožnimi osebami, ki so lahko državljani države sprejemnice ali pa državljani države pošiljateljice. Ker častni konzuli opravljajo vedno več nalog, prejemajo več zadolžitev in se njihovo število tudi stalno povečuje, bi veljalo njihovo imenovanje in položaj doreči in urediti, predvsem pa celostno opredeliti njihove, pravice, imunitete in zadolžitve. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: častni konzularni funkcionarji, naloge konzularnih funkcionarjev, konzularni odnosi, imenovanje častnih konzulov, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih Objavljeno: 24.03.2022; Ogledov: 778; Prenosov: 0 |