71. Diplomacija zadnjega slovesa : magistrsko deloTanja Gašperšič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo v svoji vsebini predstavlja diplomacijo zadnjega slovesa, ki je izvirna tema iz vrst posebne diplomacije. O diplomaciji zadnjega slovesa se v slovenskem prostoru strokovno ali znanstveno še ne piše, v tujini pa tej tematiki posvečajo veliko več pozornosti pod izrazom pogrebna diplomacija (Funeral diplomacy) ali sožalna diplomacija (Condolence diplomacy). Gre za eno najstarejših posebnih diplomacij. Tematika govori o državnih pogrebnih slovesnosti na najvišjem nivoju mednarodnih državnih voditeljev ali drugih vidnih mednarodno vplivnih oseb, ki so svetu svoj pomemben delež doprinesli na področju kulture, športa, znanstvenih raziskav, človekovih pravic, Nobelovih nagrajencev in podobno, ki so kakorkoli pomembno zaznamovali svetovne dogodke in so nanje tudi odločevalno vplivali. Pri raziskovanju in proučevanju diplomacije zadnjega slovesa je šlo za precej velik besedni izziv, in sicer kako to delo izvirno slovensko poimenovati, vsebinsko pa še vedno ohranjati bistvo, povezano s sožalnimi slovesnostmi državnih vrhov, na katerih pride do visokih srečanj šefov držav, diplomatov, svetovnih vrhunskih športnikov in filmskih estradnikov. Tej tematiki smo dodali še tiste preverjene podrobnosti, ki so pomembno podkrepile in ugotovitve na podlagi raziskovanj, proučevanj in analiz. Magistrsko delo s svojimi posebnostmi v slovensko okolje prinaša tiste izvirne informacije s področij zadnjega slovesa, ki jih je tuja literatura svetovno priznanih avtorjev dolgo časa in podrobno proučevala, mi pa s tem delom spodbujamo, da se bo to raziskovalo in o tem pisalo tudi pri nas.
Ključne besede: pogrebna diplomacija, delovna diplomacija, pogrebni vrh, pogrebna slovesnost, diplomacija zadnjega slovesa, sožalna diplomacija
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (4,95 MB) |
72. Ustavnosodno varstvo človekovega dostojanstva : magistrsko deloTaja Anžel, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava človekovo dostojanstvo kot neodtujljivo in prirojeno vrednost slehernega človeškega bitja, obravnavano z vidika ustavnosodnega varstva. Človekovo dostojanstvo danes razumemo kot temeljno vrednoto, ki mora biti ustrezno pravno varovana v vseh demokratičnih pravnih ureditvah. Čeprav pojem človekovega dostojanstva pravzaprav nikjer ni eksplicitno pojasnjen, se vendarle odraža v številnih določbah, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu smo uporabili metode družboslovnega raziskovanja, metodo zbiranja, opisno ali deskriptivno metodo, primerjalno oziroma komparativno metodo, analitično metodo, sintetično metodo ter metodo kompilacije in zgodovinsko metodo, pri čemer smo največji poudarek dali analitični metodi, s katero smo analizirali nacionalno zakonodajo Republike Slovenije ter ustavno sodno prakso Republike Slovenije in sodno prakso v mednarodnem pravu. Temeljni namen magistrskega dela je ugotoviti medsebojno povezanost človekovega dostojanstva s človekovimi pavicami ter preveriti, kako je človekovo dostojanstvo pravno zavarovano v slovenskem pravnem redu in pravnem redu Evropske unije. V ta namen analiziramo številne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kakor tudi sklepe in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so za države pravno zavezujoče. Države imajo tako dolžnost in obveznost, da sodbe ESČP izvršijo v svojem pravnem redu.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Ustavno sodišče, odločbe
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,08 MB) |
73. Pravica do zdravstvenega varstva v času covida-19 v Republiki Sloveniji : magistrsko deloSonja Japelj, 2024, magistrsko delo Opis: Obdobje epidemije covida-19 in kasneje pandemije je pripeljalo do številnih družbenih sprememb in pravnih izzivov. Za reševanje in varovanje življenja ljudi so bila ključna, po mnenju nekaterih tudi sporna, priporočila vlade in izredni ukrepi. Ti so bili sprejeti brez odobritve v parlamentu, (nekatera tudi) brez širšega dogovora stroke in so imela naravo zavezujočih pravnih pravil. Zdi se, da so izkušnje v tem obdobju pokazale pretežno nezaupanje in neusklajenost, predvsem z vidika normiranja na področju zdravstva. Javna in strokovna razdvojenost se je posledično odražala kot nezaupanje v zdravstveni sistem, ki je ključni dejavnik za obstoj vsake družbe. Že dlje časa se na področju zdravstva izhaja iz ozkega pogleda in posameznikovega nezadovoljstva, kar zagotovo ni objektivni – širši pristop pri oblikovanju zdravstvenega sistema in graditvi zaupanja v zdravstvo. Seznanitev z ustreznim dejanskim stanjem v luči zagotavljanja pravice do življenja in pravice do zdravstvenega varstva je imelo za posledico številne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu so na podlagi normativno dogmatične metode, primerjalnopravne metode, metode analize, metode deskripcije, deduktivne in induktivne metode, metode logičnega sklepanja in metode sinteze predstavljene prvine zdravstvenega sistema, nekatere temeljne določbe varovanja ustavno najvišjih vrednot, opredeljeno je splošno ustavno načelo sorazmernosti in javni interes, ter pravici do življenja in zdravstvenega varstva. Namen in cilj raziskave magistrskega dela je preučiti dopustnost in sorazmernost izrednih ukrepov, kar je imelo različne dejanske in pravne posledice. Dejstvo je, da so številni negativni dejavniki, ki so povzročili nedopustne čakalne dobe, posegli v pravico do varovanja zdravja necovidnih bolnikov. Ob vsem navedenem je meniti, da bo v prihodnje, zaradi izogiba številnim pravnim zapletom treba najti ravnovesje med zagotavljanjem pravice do zdravstvenega varstva in varovanja življenja ter spoštovanjem ustavno varovanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ključne besede: covid-19, predpisi, zdravstvena obravnava, pacientove pravice, sorazmernost, javni interes, dostopnost, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,38 MB) |
74. Digitalizacija javne uprave na primeru izvajanja e- postopkov na portalu Slovenske poslovne točke : magistrsko deloSimona Podgoršek, 2024, magistrsko delo Opis: Današnjega poslovnega in tudi privatnega življenja si brez digitalizacije ne znamo več predstavljati. Računalniki, telefoni in internet so postali del našega vsakdana. Epidemija Covid-19 leta 2020, nas je ujela povsem nepripravljene. Ustavitev družbenega življenja, zaprtje v domove ter posledično delo od doma in šolanje na daljavo je predstavljalo posebni izziv. Vlada je hitro ukrepala in sprejela ukrepa za okrevanje in spodbujanje gospodarstva. Krovna strategija za digitalno preobrazbo države je dokument Strategija digitalizacije 2030. Doseganje njenih zastavljenih ciljev se na letni bazi meri z Indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Postavljene cilje in ukrepe uresničuje tako javna uprava kot gospodarstvo. Javna uprava je zelo velika in kompleksna struktura in dela v javno korist, zato je njeno notranje poslovanje in poslovanje navzven toliko bolj pomembno. AJPES je javna agencija, ki med drugim upravlja s Poslovnim registrom Slovenije, kateri vključuje tudi portal SPOT. Pregledali in opisali smo e-storitve, ki so dostopne na portalu. Analizirali smo navade uporabnikov in skozi primere iz prakse poskušali odpravljati napake. Ugotavljali smo, da je še vedno bistveno sodelovanje med uporabniki in referenti ter da je ključnega pomena odprta in jasna komunikacija. Uporabniki so različni, zato so tudi zadovoljstva s storitvami različna. Več različnih dejavnikov pripomore k zadovoljstvu uporabnika ali pa morebitnim pritožbam. Skozi opis in delovanje portala SPOT smo želeli predstaviti in opisati uvajanje digitalizacije v praksi.
Ključne besede: javna uprava, digitalizacija, javne agencije, portal SPOT, pritožbe, AJPES, e-storitve
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 216; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,72 MB) |
75. Vpliv prvih dam v ameriški politiki v modernem in postmodernem obdobju : doktorska disertacijaSanja Rokvić, 2024, doktorska disertacija Opis: Vpliv prvih dam Združenih držav Amerike predstavlja osupljivo unikatno singularnost v kontekstu političnega in diplomatskega dogajanja. Na teh področjih posameznica, ki ni izvoljena, s pomočjo svojega tima, ki sinhronizira način in področja njenega delovanja, učinkovito manevrira s posebno vlogo, ki nosi s seboj vso pravno odgovornost, čeprav za svoje delo ni plačana. Njihova prisotnost v javnosti simbolizira vlogo »matere naroda«, temu posledično je njihov ugled zelo dragocen. Skozi zgodovino se je njihova vloga neprestano spreminjala. Preoblikovala se je do te mere, da je prva dama znala prevzeti tudi vlogo, ki jo ima njen soprog, kar je bila posledica številnih zgodovinskih dogodkov, družbenih sprememb, medijskega vpliva in tudi njenega osebnega interesa. Prva dama ni nasprotovala političnim interesom svojega soproga, temveč je dosledno delovala v smeri krepitve njegovega političnega vpliva. Njeno prizadevanje je bilo usmerjeno k moževi podpori, pridobivanju novih volilcev in oblikovanju pozitivne javne podobe, kar je nedvomno velik prispevek pri utrjevanju njegovega političnega vodstva v državi. Z natančno analizo njihovih projektov in medijske strategije ter zgodovinskega, psihološkega in sociološkega vidika delovanja prvih dam od Eleanor Roosevelt do Melanie Trump lahko nedvomno podamo sklep, da je vsaka izmed njih brez dvoma izrisala svoj edinstveni pečat pri oblikovanju izboljšane družbe.
Ključne besede: prva dama, vpliv, Bela hiša, predsednik, Združene države Amerike, medijski predstavniki, »press framing«
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 14
Celotno besedilo (7,02 MB) |
76. Posledice permisivne vzgoje na kadrovski bazen v državni upravi : magistrsko deloSabina Hribar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu poskušamo poiskati odgovore na vprašanje, katere posledice oziroma učinke ima permisivna vzgoja na kadrovski bazen v državni upravi. Permisivna vzgoja je pristop k vzgoji otrok, ki se osredotoča na veliko mero svobode in tolerance do otroka ter minimalno uporabo avtoritarnih pravil in omejitev. Dognali smo, da permisivna vzgoja izoblikuje otroke z narcističnimi vzgibi. Otroci menijo, da so center sveta, navajeni, da se jim okolica prilagaja, dobijo vse, kar si želijo, in predvsem menijo, da imajo vedno prav. Te lastnosti spremlja tudi močna samozavest, prepričanje, da so najboljši, a hkrati ne znajo prevzeti odgovornosti. Posledice take vzgoje so skrajni individualizem, egoizem in nihanje med nerealno visoko samopodobo, povzročanje depresivnosti, anksioznosti in pomanjkanje empatije. S permisivno vzgojo smo vzgojili odrasle otroke namesto samostojnih in družbeno odgovornih posameznikov. V magistrskem delu smo se osredotočili na zaposlitev oseb na delovnem mestu državne uprave, kjer se soočijo s togim in strogim sistemom zaposlovanja in predpisanih pravil. Ugotovili smo, da intenzivneje kot je permisivna vzgoja uporabljena, izrazitejše so negativne posledice. V primeru, ko se v delovno okolje vključi oseba z milo permisivno vzgojo, lahko ta oseba popestri dogajanje na delovnem mestu, prinese nove, sveže ideje in s svojo samozavestjo pozitivno vpliva na tradicionalne zaposlene. Intenzivna uporaba permisivne vzgoje oblikuje osebo z narcističnimi lastnostmi, velikim individualizmom, precenjeno lastno samopodobo, pomanjkanjem vrednot. Za vodenje takih oseb je pomembno, da za to zadolžimo primerno osebo, ki bo za to kakovostno usposobljena. Na koncu smo se dotaknili predlogov za možne izboljšave delovanja državne uprave in s tem privabitev novih kadrov.
Ključne besede: permisivna vzgoja, državna uprava, vodenje, odnosi, izboljšave državne uprave
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,00 MB) |
77. Vključevanje razseljenih ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo : magistrsko deloMateja Zidar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko vključenosti ukrajinskih razseljenih otrok v slovenski predšolski sistem. Pravni temelji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja segajo globoko v zgodovino. Temeljne otrokove pravice so zapisane že v Ženevski konvenciji iz leta 1924. Pravica do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva otroka je opredeljena v Pogodbi o delovanju EU ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska komisija ima poglavitno vlogo pri sprejemu in spreminjanju zakonodaje in posredovanje priporočil državam EU. V Sloveniji imamo celovit in enovit izobraževalni sistem, kar pravzaprav pomeni, da imamo organizirano varstvo, izobraževanje in financiranje za prvo in drugo starostno obdobje pod okriljem ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. V okviru raziskovanja je bilo ugotovljeno, da se problemi na področju vključevanja predšolskih otrok v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja rešujejo sproti s pomočjo institucije Varuha človekovih pravic, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo RS. Tema, ki zadeva majhne otroke, je zelo občutljiva, zato mora biti sistem hiter, odziven in učinkovit, saj so otroci v zgodnjem obdobju razvoja zelo občutljivi in kaj hitro lahko nastanejo travme, ki jih nosijo s seboj celo življenje. Ugotovljeno je bilo, da ni razlik med vključevanju slovenskih in ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo, kar nam zagotavlja, da je slovenska zakonodaja na področju begunskega prava jasna in učinkovita ter dostopna. Raziskovani cilj delovanja slovenskega sistema z vidika vključenosti ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo je bil dosežen, saj je bilo ugotovljeno, da ukrajinski otroci niso v privilegiranem položaju. Znanstvene raziskave so potrdile, da so otroci, ki obiskujejo predšolsko vzgojo, uspešnejši, dosegajo boljše rezultate pri nadaljnjem šolanju in iskanju zaposlitve. Za nadaljnje izobraževanje je izredno pomembna socializacija otrok, igra, urjenje motoričnih sposobnosti, učenje jezika in širjenje besednega zaklada ter delo v skupini. Ukrajinski otroci, ki so vključeni v predšolski sistem, se učijo jezika skozi igro, spoznavajo našo deželo, se družijo s svojimi vrstniki, velja pa omeniti, da tudi slovenski otroci veliko pridobijo, saj skozi igro spoznavajo ukrajinsko deželo in jezik in si s tem širijo obzorje.
Ključne besede: ukrajinski razseljeni otroci, predšolska vzgoja, otrokove pravice, izobraževalni sistem, begunsko pravo, priporočila Sveta EU, evropski izobraževalni prostor, Evropsko jamstvo za otroke
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 5
Celotno besedilo (902,84 KB) |
78. Pomen obravnave obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : magistrsko deloLeon Lobe, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji in obenem iskali odgovore na raziskovalni vprašanji. Za boljše razumevanje obeh tem smo najprej predstavili pomen pojmov rehabilitacija, resocializacija in reintegracija, ki so ključni pri strokovnem delu z obsojenci. Prav obravnava obsojencev med prestajanjem kazni zapora je pomembna, da se obsojenec ustrezno pripravi na življenje po prestani kazni zapora. Kazen zapora predpisuje pristojna zakonodaja. Z zgodovinsko metodo smo predstavili razvoj delovanja in pomena obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi nacionalne in mednarodne pravne vire glede prestajanja kazni zapora. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo proučili Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in njene smernice za izvajanje kazni zapora, med njimi tudi izvajanje obravnave obsojencev. V okviru pravnih norm smo izpostavili nadzorne organe nad zavodi za prestajanje kazni zapora glede morebitnih kršitev človekovih pravic v času prestajanja kazni zapora. Izvedli smo anketo med obsojenci in strokovnimi delavci ter podali ugotovitve, kako strokovna obravnava vpliva na zmanjšanje povratništva med obsojenci in na njihovo lažjo vključitev v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti. Opozorili smo tudi na pomanjkljivosti pri sedanji praksi strokovne obravnave obsojenca med prestajanjem kazni zapora in na njegovo vključevanje v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti.
Ključne besede: strokovna obravnava, povratništvo, rehabilitacija, resocializacija, reintegracija, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,15 MB) |
79. Izobraževanje in usposabljanje bodočih podčastnikov v Slovenski vojski : magistrsko deloKlemen Beras, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavim razvoj izobraţevanja in usposabljanja osnovnega podčastniškega programa, skozi razvoj podčastnikov do osamosvojitve Slovenije in razvoja programa v Slovenski vojski. Izhajajoč iz osebnih izkušenj s tega področja dela in izvajanja predavanj na vseh ravneh izobraţevanja in usposabljanja v Šoli za podčastnike, v magistrskem delu predstavim razvoj programa z analizo s pomočjo primarnih virov, ki se navezujejo na šolanje v Slovenski vojski in tujih vojskah ter sekundarnih virov s področja izobraţevanja in usposabljanja. Izvedem primerjavo med osnovnim programom v Slovenski vojski in Hrvaški vojski ter rezultate primerjam z usmeritvami za razvoj podčastnikov s strani NATO. V magistrskem delu analiziram in proučujem vpliv prepoznanih varnostnih groţenj v svetu, ki se zelo hitro spreminjajo, predvsem zaradi uporabe novih sistemov, podprtih z računalniško tehnologijo, v povezavi s samim razvojem osnovnega izobraţevanja in usposabljanja v Slovenski vojski. Program sem ravno tako primerjal z normativnimi dokumenti, ki posredno ali neposredno definirajo izobraţevanje in usposabljanje podčastnikov v Slovenski vojski. Prikaţem koncept izobraţevanja in usposabljanja podčastnikov, ki je bil najprej usmerjen v delo z vojaki na sluţenju vojaškega roka, vpliv na program ob prehodu na poklicno profesionalno vojsko in vstop Slovenije v NATO. Vse naloge, ki jih mora opraviti podčastnik doma ali na sodobnem bojišču v različnih pogojih bojevanja, od podčastnika zahtevajo veliko znanja, sposobnosti, fleksibilnosti, prilagodljivosti, interoperabilnosti in obenem še učinkovito uporabo oboroţitve ter sistemov. Program mora slediti vsem potrebam, ki jih podčastnik zaradi nenehnih sprememb na sodobnem bojišču potrebuje in mu zagotovijo potrebno usposobljenost ter izurjenost za vodenje skupine oziroma oddelka. Program mora biti dovolj fleksibilen in prilagodljiv ter podprt, tako z materialnimi sredstvi, kot tudi s strokovnim znanjem predavateljev. V magistrskem delu ugotovim, da trenutni program bodočemu podčastniku ne omogoči dovolj kompetenc za opravljanje zahtevnih nalog, ki jih sodobno hitro spreminjajoče bojišče od njega zahteva.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, evalvacija, kompetence, varnostne grožnje, podčastnik, NATO standardi, program, Slovenska vojska
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,48 MB) |
80. Kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine? Primer dvojezične vzgoje in izobraževanja v Prekmurju : magistrsko deloKlaudija Zadravec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Ključne besede: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,46 MB) |
