1. Vpliv kulturnih centrov za oblikovanje konzumentov kultureTea Bilić, 2024, ni določena Opis: UTJECAJ KULTURNIH CENTARA U KREIRANJU KULTURNIH KONZUMENATA
SAŽETAK
Kulturne centre u ovom istraživanju promatramo kao aktivne pokretače sinergije lokalne zajednice koji manifestiraju kazališne, likovne i glazbene djelatnosti, programe filmske kulture itd. Posjeduju kulturne resurse koji su sposobni mijenjati društvene postavke i oblikovati populaciju u kulturne konzumente. Cilj istraživanja bio je otkriti važnost kulturnih centara te odgovoriti na pitanje mogu li kulturni centri kreirati kulturne konzumente i koliki im je značaj u obogaćivanju kvalitete kulturnog života lokalne zajednice. Kvalitativni dio istraživanja obuhvaćao je provedbu fokus-grupe sa svrhom zahvaćanja stavova stanovnika u naselju u kojem je smješten centar o pitanjima utjecaja kulturnog centra, a kvantitativni dio činila je provedba ankete oblikovane na osnovi dosadašnjih spoznaja i rezultata fokus-grupe. Rezultati su pokazali da građani nakon posjeta programa u centru imaju osjećaj ispunjenosti, pripadnosti naselju te kvalitetno provedenog vremena. Također, smatraju da je implementiranje kulture u obrazovanje važno i da kulturni centri trebaju biti dio obrazovnog sustava. Zaključujemo da se provedenim istraživanjem potvrđuje hipoteza da kulturni centri mogu kreirati kulturne konzumente te utjecati na kvalitetu života i opći razvoj, i to kroz povećani broj programa za sugrađane putem odgoja i obrazovanja kroz umjetnost u kulturnim centrima. Sinteza istraživanja o dobrobiti kulture i umjetnosti u sprezi s kulturnim centrima te rezultata istraživanja, provedenog na primjeru Centra za kulturu i obrazovanje Susedgrad, rezultirala je kreiranjem Modela razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba. Riječ je o modelu obrazovanja kroz kulturu i umjetnost u kulturnim centrima, što je ujedno i značajan aplikativni doprinos za stvaranje politika kulture i obrazovanja. Kroz Model se u korelaciju dovode trenutačni oblik školske nastave te kreativan i praktičan rad (kroz kulturu i umjetnost) u kulturnim centrima Grada Zagreba što dovodi do jačanja intelektualnih sposobnosti i poticanja emocionalnog razvoja. Time se kreiraju kulturni konzumenti sa svrhom jačanja socijalnog i kulturnog kapitala pojedinca što će u cijelosti imati kvalitetan odraz na svakodnevicu i razvoj društva.
Ključne besede: Ključne riječi: kultura, centri za kulturu, kulturno-umjetnički programi, kulturni konzumenti, obrazovanje kroz umjetnost, kulturni kapital, Model razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (2,95 MB) |
2. |
3. Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost odraslih RomovRahela Hojnik Kelenc, 2023, ni določena Opis: Pričujočo doktorsko disertacijo lahko uvrstimo v širše sociološko polje, saj proučuje pojmovanje življenjske uspešnosti pripadnikov romske skupnosti v Prekmurju in v Medžimurski županiji ter vpliv temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na slednje. Teoretično se naslanja na sociološke koncepte in teoretična spoznanja Pierra Bourdieua, ki so aplicirani na družbene značilnosti romske skupnosti. Kultura ima v okviru razrednega sistema vlogo reproduciranja in proizvodnje družbenih razlik, kar se v sodobnosti jasno odraža tudi v romskih skupnostih, ki sicer postajajo vedno bolj integrirane v širšo družbeno skupnost, vendar posledično bolj dovzetne za vedno večji vpliv zunanjih dejavnikov na tradicionalne življenjske vzorce. To pa se odraža tudi v vedno večji družbeni stratifikaciji nekoč močno enotnih romskih skupin in načinu življenja v romskih naseljih.
Stopnja temeljne pismenosti in razvitost socialnih spretnosti pa tudi generacijske razlike v razmišljanju so začele vplivati na pojmovanje življenjske uspešnosti pri odraslih Romih. Medtem ko so starejši Romi v mnogih pogledih še vedno pod močnim vplivom tradicionalnih norm in vrednot, mlajše generacije, katerih stopnja temeljne pismenosti je zaradi postopnega dviga izobrazbene ravni na višji ravni, odprto sprejemajo norme in vrednote legitimne kulture, slednje pa jim s pomočjo razvitih socialnih spretnosti omogoča tudi kopičenje večjih količin premostitvenega socialnega kapitala, kar jim olajša vključevanje v življenje širše družbene skupnosti.
S pomočjo raziskave, ki je bila opravljena, smo ugotovili, da se romske skupnosti, ki sobivajo z nami, počasi spreminjajo, kar se odraža tudi v pojmovanju življenjske uspešnosti Romov različnih generacij, obenem pa ugotovili, da do manjših, a očitnih razlik prihaja tudi med Romi, ki bivajo v dveh sosednjih državah. Na tak način dokazujemo, da je vsaka romska skupina svoja entiteta in da le-teh, če želimo doseči vidne rezultate pri njihovem socialnem opolnomočenju, na smemo obravnavati enako. Primarni namen dela je namreč prispevati k razumevanju vpliva temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na pojmovanje življenjske uspešnosti odraslih Romov ter identifikacija nadaljnjih možnosti za izboljšanje njihovega položaja v družbi.
Ključne besede: romska skupnost, habitus, kulturni kapital, temeljna pismenosti, socialne spretnosti, socialni kapital, življenjska uspešnost
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 30
Celotno besedilo (5,99 MB) |
4. Krepitev znamke na primeru OjsterJaka Skubic, 2023, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je prepoznati ključne dejavnike, ki vplivajo na krepitev znamke. Z analizo podatkov, zbranih z vprašalnikom, smo s statističnimi metodami testirali hipoteze in odgovorili na raziskovalno vprašanje, kateri so tisti elementi znamke Ojster, ki imajo za kupce edinstveno vrednost. Rezultati analize kažejo, da je za kupce znamke Ojster med pomembnejšimi elementi prodajna izkušnja, ki gradi zvestobo znamki. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako lahko znamka Ojster s trženjskimi aktivnostmi neguje željeni odnos s kupci, za kar smo uporabili različna orodja strateškega načrtovanja, ki so tudi podlaga za oblikovanje načrta krepitve znamke Ojster, kar pa je osrednji cilj magistrskega dela.
Ključne besede: znamka, znamčenje, krepitev znamke, tržna strategija, neotipljiv kapital znamke.
Objavljeno v ReVIS: 11.10.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,51 MB) |
5. Vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakostEva Murko, 2023, ni določena Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. V uvodu opredelimo termine, kot sta medijska pismenost in družbena neenakost. Sledi podrobnejši pregled medijske pismenosti in medijskih veščin. Ker je družbena neenakost kompleksno področje, sledi podrobnejša razčlenitev družbene neenakosti na ekonomski kapital, kulturni kapital in socialni kapital po Bourdieuju. V nadaljevanju sledi poglavje, ki poskuša s pomočjo literature prikazati povezavo in možen vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na podlagi pridobljenih rezultatov s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo in primerjamo našo obravnavano tematiko. Empirični del temelji na preverjanju uvodoma postavljenih hipotez, ki so podprte tako s statističnimi podatki kot tudi ugotovitvami, pridobljenimi s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika. S pomočjo statističnih testov, narejenih s programom PSPP, smo preverili tudi vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Na koncu sledita pregled pomembnejših ugotovitev raziskovalne naloge in zaključek, v katerem je izraženo tudi lastno mnenje o omenjeni tematiki.
Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da obstaja vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost, vendar je prostora za raziskovanje še veliko. Ugotovitve danih rezultatov so namreč pokazale, da medijska pismenost vpliva na ekonomski in socialni kapital posameznika, ne pa tudi na kulturni kapital.
Ključne besede: medijska pismenost, družbena neenakost, socialni kapital, ekonomski kapital, kulturni kapital, veščine
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,54 MB) |
6. Pravice manjšinskih delničarjev v sodni praksi : magistrsko deloAljoša Kovač, 2023, magistrsko delo Opis: V gospodarskem in pravnem pomenu je delniška družba najpomembnejša trgovinska družba. Ker je delniška družba pravna oseba, odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Glede na to da je osnovni kapital delniške družbe razdeljen na delnice, so le-te njen osrednji opredelilni element. Delnica predstavlja alikvotni del osnovnega kapitala in iz nje izvirajo korporacijske pravice, ki jih delimo na premoženjske in članske pravice. Udeležba delničarjev v družbi je kapitalska in ta določa obseg njihov pravic. Obseg korporacijskih pravic tako ni določen po številu delničarjev v delniški družbi, temveč po alikvotnih delih osnovnega kapitala. Navedeno nas pripelje do osrednjega načela delniškega prava, to je do načela kapitalske večine oziroma večinskega načela, ki pomeni da se odločitve v delniški družbi sprejemajo z večino in ne soglasno. To skoraj vedno privede do konflikta med večino in manjšino, saj večina gospodari s kapitalom, v katerega so prispevali tudi manjšinski delničarji. Zaradi varstva manjšinskih delničarjev so se uzakonile manjšinske pravice. Te predstavljajo omejitev načela kapitalske večine in jih lahko izvršuje z zakonom določeno število delničarjev. Pravice manjšinskih delničarjev so osrednja tema tega magistrskega dela. Pomen in funkcijo manjšinskih pravic smo z opisno metodo predstavili v splošnem delu, v posebnem delu pa smo z metodo analize in opisno metodo predstavili izbrane manjšinske pravice skupaj s pregledom sodne prakse. Namen tega magistrskega dela je predvsem predstavitev posameznih manjšinskih pravic z nadaljnjo analizo sodne prakse slovenskih sodišč s ciljem, da bi ugotovili, ali so le-te v praksi primerno varovane. Na osnovi opravljene analize sodne prakse slovenskih sodišč lahko zaključimo, da so manjšinski delničarji primerno varovani pred večinskimi delničarji.
Ključne besede: delniška družba, delničarji, delnica, osnovni kapital, korporacijske pravice, manjšinski delničarji, večinski delničarji, načelo kapitalske večine, pravice manjšinskih delničarjev, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2023; Ogledov: 649; Prenosov: 62
Celotno besedilo (633,31 KB) |
7. |
8. Avtentično vodenje in zavzetost v proizvodnem podjetjuAndreja Mohar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo konstrukt avtentičnega vodenja in zavzetosti zaposlenih. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljamo, kakšno je stanje v proučevanem proizvodnem podjetju na področju avtentičnega vodenja in zavzetosti zaposlenih ter ali med njima obstaja povezava.
Na osnovi pridobljenih podatkov in opravljene analize smo za vodstvo izbranega podjetja pripravili priporočila ter smernice za prakso. Z raziskavo smo ugotovili, da bi bilo treba izboljšati raven avtentičnega vodenja in stopnjo zavzetosti zaposlenih, saj smo dokazali, da avtentično vodenje pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih.
Ključne besede: avtentičnost, avtentično vodenje, pozitivni psihološki kapital, vodje, zaposleni, zavzetost, Gallup, proizvodno podjetje.
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,94 MB) |
9. Etika v marketinguPeter Roljić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno in analizirano področje etike v marketingu. Gre za tematiko, o kateri se malo govori, a se jo zaradi kapitalistično usmerjene družbe pogosto spregleda in krši. Etika v marketingu je pomembna, ker postavlja nujno potrebna pravila in okvirje zdrave družbe. V diplomskem delu so obravnavana področja etike v marketingu, etike in morale, etični kodeks, marketing, etika in proizvod, etika in cena, etika in promocija, etika in distribucija/prodaja, etika in trženje otrokom, etične omejitve ter upravljanje z omejitvami, determinante moralnega poslovanja, načela ter upravljanje poslovne etike in bontona. V diplomskem delu smo povzeli izsledke tako domače kot tudi tuje strokovne literature.
Ključne besede: etika, marketing, oglaševanje, kapital, podjetništvo
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 643; Prenosov: 65
Celotno besedilo (3,02 MB) |
10. |
