Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Živimo v času globalizacije in cel svet postaja ena celota in se sooča s finančno in gospodarsko krizo. Tako smo prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe in uvesti določene strukturne reforme. Tukaj kot pomembnejšo zadevo štejemo tudi pokojninsko reformo. Temeljna funkcija vseh pokojninskih sistemov v Evropi in po svetu je ta, da vsakemu posamezniku zagotovi finančno varnost v starosti in dostojno pokojnino. Naš Slovenski pokojninski sistem in vsi Evropski pokojninski sistemi temeljijo na načelu medgeneracijske vzajemnosti. Težava medgeneracijske vzajemnosti je v tem, da se je porušilo demografsko ravnotežje v svetu. Do demografskega neravnotežja je prišlo zaradi nizke rodnosti, poznega vstopa mladih na trg dela, večanja javnega dolga in nepreglednost nad našim pokojninskim sistemom. Nesporno dejstvo je, da se bo prebivalstvo staralo in temu primerno se bo treba pripraviti. Morali bomo začeti pravočasno varčevati, bodisi sami bodisi podjetja za dodatno pokojnino delavca. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je stopil v veljavo 1.1.2013. Novi zakon prinaša na področju novosti: zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Vendar, kot kaže, ta ne bo dovolj in je na vidiku že nova reforma. Pokojninska reforma je moja glavna tema moje magistrske naloge, kamor poleg praktičnega dela spada tudi raziskovalni del. V raziskovalnem delu sem se posvetil primerjavi pokojninske reforme v Evropi in drugje po svetu.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, finančna vzdržnost, demografske spremembe, medgeneracijska vzajemnost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Življenje vsakega posameznika temelji na povezovanju in komunikaciji z drugimi ljudmi, saj na tak način zadovoljujemo svoje potrebe po stikih in sodelovanju z bližnjimi. S pomočjo komunikacije pridobivamo informacije in znanje, si izmenjujemo naše poglede na življenje, zato je pomembno, da je naša komunikacija uspešna. Človek potrebuje pogovor, saj se s tem povezuje z drugimi ljudmi, z njimi vzpostavlja in vzdržuje osebni odnos in stik. Pogosto v službi oziroma na delovnem mestu preživimo enako ali več časa kot doma, zato je naš način komunikacije v obeh sferah življenja izredno pomemben, saj le-ta vpliva na naše zadovoljstvo in osebno srečo, hkrati pa tudi na naš uspeh, tako v poslovnem, kot tudi v zasebnem življenju. Dejstvo pa je, da o komunikaciji pogosto ne razmišljamo in ji ne pripisujemo večjega pomena za naše osebno zadovoljstvo, ki lahko pomembno vpliva tudi na poslovni uspeh podjetij, v katerih delamo. V magistrski nalogi smo poskušali primerjati način komunikacije doma in na delovnem mestu, ter izvedeti, ali je le-ta povezan z osebno srečo, zadovoljstvom in uspehom, ter na kakšen način. Ob tem smo v prvem delu analizirali ključne pojme, opredelitve komunikacije in medosebnih odnosov, ter podrobneje predstaviti problematiko podjetij in domačih gospodinjstev, ki ne dajejo poudarka na način komuniciranja in izboljševanje odnosov. Izpostavili smo tudi ključne težave, s katerimi se na področju komunikacije srečujemo, jih raziskali in podali predloge za izboljšanje komunikacije in okoliščin, na katere le-ta vpliva, tako na osebni kot tudi na poslovni ravni. Rezultati magistrske naloge bodo v pomoč podjetjem, ki se srečujejo s poslovno neuspešnostjo in ovirami, ter posameznikom, ki so s svojim življenjem doma in na delu nezadovoljni zaradi slabih medosebnih odnosov.
Ključne besede: komunikacija, poslovna komunikacija, osebna komunikacija, poslovni uspeh, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Skozi celotno magistrsko delo opisujemo in raziskujemo pomen nizkoogljične družbe. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene za doseganje brezogljične družbe v prihajajočih letih, nekje do leta 2050. Vsakodnevni način življenja ter vsakodnevna opravila in navade ljudi lahko prispevajo v dobro okolja in družbe. Ker je promet ključni dejavnik, ki pripomore k zagotavljanju nizkoogljične družbe, smo se v magistrski nalogi odločili preiskovati področje električnega avtomobila v Sloveniji. Ta je namreč en izmed razlogov, kako v današnjem in prihajajočem času doseči brezogljičnost. Njegova uporaba in ekološki vpliv na okolje pripomoreta k bolj kakovostnem bivanju. Je dejavnik, ki zastavljenim smernicam Evropske unije tesno sledi. Ravno iz tega razloga smo se skozi magistrsko nalogo osredotočali na zanimanje za nakup električnega avtomobila v Sloveniji. Slovenija je majhna, zelo tranzitna evropska država. Je idealna kandidatka za čim prejšnjo uveljavitev elektromobilnosti, naj bo to javni prevoz ali osebno prevozništvo. Glede na to, da je elektromobilnost dokaj nov pojem in še ne toliko prepoznaven, smo najprej pregledali literaturo o nizkoogljični družbi, smernice Evropske unije in upoštevanje Slovenije pri implementaciji teh smernic. V nadaljevanju naloge smo se v povezavi z omenjeno literaturo osredotočili na poznavanje tematike nizkoogljičnosti v Sloveniji, kakšni so družbeno znanje o električnih avtomobilih, zanimanje za njihov nakup in njihova prihodnost.
Ključne besede: nizkoogljična družba, brezogljičnost, Evropska unija, električni avtomobili, elektromobilnost, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1097; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: Magistrska naloga študijskega programa druge stopnje zavzema polja samopomoči in branja priročnikov za samopomoč med Slovenci, ki je v veliki meri še neraziskano področje. V teoretičnem delu naloge raziskujemo družbeno in zgodovinsko ozadje, ki je pripomoglo k razvoju polja samopomoči in priročnikov za samopomoč. Prav tako nas zanima, kaj je pripomoglo k današnjemu uspehu tovrstne literature v svetu (predvsem v Združenih državah Amerike) in kdo so največji kritiki preučevanega žanra. Naš namen je preučiti stanje na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu naloge raziskujemo, ali Slovenci poznamo in beremo priročnike za samopomoč, kdo so tipični bralci, zakaj se posameznik odloči za branje in kakšne so posledice/ugotovitve branja tovrstne literature. Rezultati kažejo, da so Slovenci seznanjeni s priročniki in jih (občasno ali redno) tudi prebirajo. Največji del anketirancev se s priročniki seznani preko medijev, največ anketirank pa žanr namerno išče. V največji meri priročnike izbirajo glede na področje, ki jih zanima, avtorja ali po priporočilih prijateljev in znancev. Bralci priročnike uporabljajo za osebno rast, čeprav po njih pogosteje posežejo ob določenih težavah. Raziskava kaže, da intervjuvanci nimajo posebnih tehnik branja, v večini prebirajo priročnike v celoti, od začetka do konca, pomembne informacije pa si podčrtajo ali izpišejo. Slovenci so prav tako selektivni bralci, saj priročnikov ne sprejemajo v celoti, ampak uporabijo le nasvete, ki se jim zdijo uporabni in v praksi izvedljivi. Skoraj vsi bralci so nasvete iz priročnika v preteklosti že prenesli iz teorije v prakso in bili (po njihovi oceni) pri tem uspešni. Slovenci priročnike ocenjujejo kot vir pozitivnih sprememb v njihovem življenju. Zraven priročnikov uporabljajo tudi druge oblike samopomoči, v največji meri jogo in meditacijo, raziskava pa kaže, da se po pomoč obračajo tudi na strokovno usposobljeno osebje.
Ključne besede: samopomoč, priročniki, motivi za branje, tehnike branja, učinki branja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V trgovini se ne zavedamo, od kod je prišel naš izdelek, kdo vse je sodeloval pri izdelavi le tega, v kakšnih pogojih je predelan in izdelan ipd. Vsi ti podatki nam niso potrebni, saj bomo izdelek pošteno plačali. Žal pa se ta poštenost plačila ne prenese naprej. V veliko primerih nekdo, ki je sodeloval pri izdelavi oziroma dobavi izdelka, ni plačan pošteno oziroma so mu bile kratene človekove pravice. Pogosto je ekološki vpliv pri izdelavi izdelka oziroma pridelavi surovine prevelik in se ga navadno niti ne zavedamo. Ker smo globalno povezani pa so to podatki, ki bodo morali biti vse bolj jasno označeni. Vse to so informacije, ki bi nas morale zanimati. Čokolada je le eden od produktov, katere surovina prihaja iz držav v razvoju. Pridobivanje te surovine je v veliko primerih sporno in etnično oporečno. Naloga je namenjena raziskavi ali se ljudje zavedajo, iz kakšnih okoliščin prihajajo surovine za čokolado in ali vedo, kakšen ekološki vpliv ima pridelava surovine za le to. Raziskali smo ali je potrošniku bolj važno, da je izdelek narejen v njegovi državi in tako pokaže vpliv etnocentrizma, ali mu je bolj važno, da je izdelek etično neoporečen. V nalogi smo prikazali tudi vpliv certificiranja čokolade in nujnost le tega.
Ključne besede: etnocentrizem, etika, ekologija, kakav, čokolada, placebo, certifikati, izbira produkta, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1250; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,77 MB)