11. Pomen in odgovornost množičnih medijev : primer medijske reprezentacije nove gripe v SlovenijiValentina Valenčič, 2011, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava medijsko reprezentacijo nove gripe v Sloveniji, pri čemer ţelimo
ugotoviti, v kolikšni meri, na kakšen način in s pomočjo katerih akterjev je poročanje o
pandemiji nove gripe vplivalo na konstrukcijo medijske in s tem druţbene realnosti oziroma
določene podobe dogodkov v izbranem časovnem obdobju. V ospredje postavljamo
uveljavljanje odgovornosti mnoţičnih medijev pri oblikovanju druţbene percepcije nevarnosti
in tveganj in izpolnjevanje obveznosti do civilne druţbe.
Ključne besede: mediji, medijska reprezentacija, množični mediji, odgovornost, medijska realnost, nalezljive bolezni, nova gripa
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1137; Prenosov: 83
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
12. Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih potreb : magistrska nalogaPetra Ložar, 2011, magistrsko delo Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke
potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen
sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo
metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker
so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem
za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega
socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi
primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je,
katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo
Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno
spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si
zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu
ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta
lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po
katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj
več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene
potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih
segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z
ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih
podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja
potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o
morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to
spletno socialno omrežje.
Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1057; Prenosov: 0 |
13. Medijska pismenost : ustvarjanje, deljenje vsebin in informacij na spletuMaja Kuralt, 2017, magistrsko delo Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo.
Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 984; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,65 MB) |
14. Medijsko poročanje v kazenskih postopkih, meje svobode izražanja in domneva nedolžnosti : diplomsko deloDanijela Mitrović, 2020, diplomsko delo Opis: Brez svobode izražanja in svobodnih medijev ni demokracije. Naloga medijev je informirati javnost. Javnost pa ima pravico biti obveščena. Svoboda izražanja je ena najpomembnejših osebnostnih pravic. Pri tej pomembni ustavni pravici pa pogosto prihaja do kolizije z ravno tako pomembno pravico, pravico do zasebnosti in temeljno predpostavko poštenega sojenja domneve nedolžnosti. Ustavno načelo "In dubio pro reo" pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolženec pa je lahko pasiven in ga nihče ne sili k izpovedi zoper sebe. Domneva nedolžnosti torej lahko "pade" šele s pravnomočno odločitvijo. Mediji pogosto poročajo o kazenskih zadevah že v predkazenskem postopku. Obveščajo javnost o kaznivem dejanju in obdolžencu, pravzaprav že takrat, ko še nihče ni obsojen. Pomembno pa je dejstvo, da je oseba v postopku še vedno obdolženec in še vedno velja domneva nedolžnosti, torej je še vedno nedolžna. Med naslovi in pasicami novic pa tudi med vrsticami in načinu poročanja novinarjev javnost pogosto ne razume, da je oseba o kateri novinar poroča še vedno nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana. Javnosti je obdolženec pogosto predstavljen kot bi bil že obsojen, torej je v očeh javnosti kriv. Še več, poročanju novinarja velikokrat sledi še število let, ki jih bo "obsojeni" moral "odsedeti". Javnost običajno takšno poročanje razume, kot "kriv je" in "kaznovan bo". Tudi kamere pogosto posnamejo hišne preiskave, kjer je obdolženec vklenjen v lisice. Ti posnetki pa se predvajajo v najbolj odmevnih informativnih oddajah z visoko gledanostjo.
Ključne besede: svoboda izražanja, mediji, javnost, osebnostne pravice, domneva nedolžnosti
Objavljeno v ReVIS: 29.06.2021; Ogledov: 1170; Prenosov: 0 |
15. Politično pravo na Slovenskem : diplomsko deloBlaž Babič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je začrtano samostojno polje pravne znanosti - politično pravo, ki je bilo na Slovenskem zaradi teh ali onih razlogov neustrezno spregledano oziroma delno pripisano polju, ki se mu ponavadi pravi ustavno pravo, redkeje državno pravo, pa tudi polju človekovih pravic (še posebej političnih). Avtor se prek osnovnih definicij spoprime s samim pojmom, zaokroženostjo političnega prava v širšem in ožjem pomenu, predvsem pa pripravi seznam zakonodaje in posredno tudi literature, ki pride v poštev pri vzpostavitvi samostojnega predmeta, bodisi kot pedagoškega ali zgolj akademskega, nenazadnje pa prek konkretnih primerov pojasni, kako taka vzpostavitev za sabo povleče tudi določene praktične posledice. V zgodovinskem delu avtor odpre in dokaže glavne pomanjkljivosti v dosedanjem tradicionalnem pojmovanju in predstavljanju slovenske zgodovine, hkrati pa prav pravne vsebine izpostavi kot eno ključnih orodij za pričakovano prevrednotenje le-te. Verjetno najpomembnejši in najbolj praktičen del naloge pomeni pregled "gordijskih vozlov", za katerih izčiščevanje si je avtor vzel slabega četrt stoletja, da je v praksi preveril ter posredno potrdil njihovo strateško pomembnost. Ustavno sodišče je izpostavljeno kot torišče številnih politično-pravnih vprašanj, prav njegova vloga pa se izkaže kot ključna pri analizi ravni demokratičnosti in legitimnosti političnega sistema v Sloveniji.
Ključne besede: politično pravo, slovenska zgodovina, ustavno sodišče, neposredna in posredna demokracija, mediji
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 4259; Prenosov: 260
Celotno besedilo (607,19 KB) |
16. Prosta presoja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : doktorska disertacijaTine Jurič Klander, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: prosta presoja, sodna praksa, načelo subsidiarnosti, Evropska unija, sodišča, mediji, svoboda, pluralizem, človekove pravice, restrikcije, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1477; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,50 MB) |
17. |
18. Družbena omrežja kot vir informacij v športu : diplomska nalogaBlaž Ambrožič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem obravnaval temo, ki se nanaša na družbena omrežja kot vir informacij v športu. Živimo v času hitrega razvoja komunikacijskih tehnologij, ki nam služijo za ohranjanje odnosov in vzpostavljanje novih vezi. Ena teh so tudi v zadnjih letih zelo razširjena spletna družbena omrežja. Z razvojem interneta je po vsem svetu postala priljubljena uporaba družbenih omrežij. Televizija, radio in tisk, ki veljajo za klasične medijske kanale so nadomestili novi mediji, med katere štejemo Facebook, Instagram, Twitter, Youtube, ter mnoga druga omrežja. Z diplomsko nalogo sem želel preučiti, katera družbena omrežja so v Sloveniji najbolj priljubljena in kdo so njihovi uporabniki, če so stari mediji, kot so televizija, tisk in radio šli v pozabo, od kar ljudje vse več uporabljajo družbena omrežja. Za boljše poznavanje le teh, sem se poglobil v razvoj spleta, ki je omogočil nastanek družbenih omrežij. Zanimalo me je kakšen pomen imajo družbena omrežja in kakšne so njihove značilnosti. Zanimalo me je tudi, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na ljudi in kako jih sprejemajo kot vir informacij. Predstavil sem najbolj priljubljena družbena omrežja v Sloveniji. Izvedel sem anketo o uporabi družbenih omrežij.
Ključne besede: družbena omrežja, informacije, mediji, šport, viri informacij
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2020; Ogledov: 2356; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,61 MB) |
19. |
20. |
