1. Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državo : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeMarko Rihtaršič, 2012, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem,
tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve
zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za
vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še
vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec
Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih
razlogov.
Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja
diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih
in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos
pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do
priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne
raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične
rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v
odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te
rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v
Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše
Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in
Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne
spremeni.
Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1209; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Ilegalne migracije beguncev v države Evropske unije : "Evropska begunska kriza"Tina Urdih, 2017, magistrsko delo Opis: Evropa se sooča z množičnim prihodom beguncev, ki bežijo s svojih domov pred konflikti in vojnami, ker je njihovo življenje in življenje njihovih otrok ogroženo. Prihajajo v stiski, želijo le zavarovati svoja življenja in potrebujejo našo pomoč. V vsakdanjih pogovorih se najpogosteje uporablja izraza begunec ali migrant in dejansko strokovnjaki govorijo o t. i. mešanih migracijskih tokovih, saj so poti proti Evropi združili tako ljudje, ki bežijo, da si rešijo življenje (begunci), kot tudi ljudje, ki svoje domove zapuščajo v želji po boljšem življenju (ekonomski migranti). V svetu dnevno narašča število kriznih žarišč, ki so posledica človekovih dejanj ali naravnih nesreč in ki številne prisilijo k odhodu iz svoje države. V Evropi se širi ustvarjanje negativne klime. Večinska politika in mediji jih predstavljajo kot grožnjo, ki bo Evropejcem ogrožala njihovo kulturo in povečala kriminal. Magistrsko delo je posvečeno razpravi begunske problematike, s katero se srečuje Evropska unija in njene države članice.
Ključne besede: begunci, mednarodne migracije, migracijska politika, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 5160; Prenosov: 374
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. |
4. |
