11. Razvoj pametnih mest : magistrsko deloTeja Cerar, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj pametnih mest je postal osrednja točka v razpravah o urbanem razvoju, pri čemer so se v zadnjih letih pojavila ključna spoznanja. Ta digitalno izboljšana mesta hitro prehajajo iz koncepta v realnost. Kot katalizator je služila pandemija covida-19, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo digitalnih tehnologij v urbanih okoljih. Mesta po vsem svetu so se odzvala s hitrim sledenjem integracije pametnih tehnologij, od brezstičnih plačilnih sistemov do digitalnega spremljanja zdravja, zagotavljanja kontinuitete osnovnih storitev ter omogočanja dela in učenja na daljavo. Vendar preobrazba v pametno mesto presega zgolj prevzem tehnologije. Potreben je celosten, sodelovalen pristop. Za uspešna pametna mesta je značilno močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi organi, zasebnim sektorjem in državljani. Takšne sinergije so, kot je poudaril Svetovni gospodarski forum, temelj za ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev, spodbujanje sodelovanja državljanov in zagotavljanje ravnovesja med tehnološkim napredkom ter družbeno in okoljsko trajnostjo. Ključ do razvoja pametnega mesta so podatki. Zmožnost izkoriščanja ogromnih količin podatkov lahko spremeni procese odločanja, optimizira javne storitve in dvigne kakovost življenja prebivalcev. Vendar ta model, ki temelji na podatkih, predstavlja izzive, zlasti glede upravljanja podatkov, zasebnosti in varnosti. Enako ključen je poudarek na socialni vključenosti in enakosti. Ker postajajo mesta bolj tehnološko integrirana, obstaja potencialno tveganje poglabljanja socialno-ekonomskih neravnovesij. Proaktivni ukrepi, ki se osredotočajo na digitalno vključenost, cenovno dostopna stanovanja in univerzalni dostop do storitev, so nujni za zagotavljanje enakomernega urbanega razvoja. Z gospodarskega vidika pametna mesta obljubljajo izboljšan življenjski standard, učinkovito infrastrukturo in potencialno povečanje vrednosti nepremičnin. Lahko pritegnejo podjetja in spodbudijo gospodarsko rast. Vendar je razmerje med pobudami pametnih mest in ekonomskimi kazalniki, kot so vrednosti nepremičnin, zapleteno, nanj vplivajo različni dejavniki, od vrst tehnologije do tržnih razmer. V svojem bistvu pot do pametnega mesta zahteva skrbno načrtovanje, sodelovanje in zavezanost k izkoriščanju tehnologije za celostno izboljšanje mest.
Ključne besede: pametna mesta, digitalne tehnologije, sodelovanje, upravljanje podatkov, socialna vključenost, gospodarska rast, javno-zasebna partnerstva, urbani razvoj
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
12. Upravljanje v kazenskem postopku zaseženega, začasno zavarovanega in odvzetega premoženja : doktorska disertacijaNataša Pivk Urbančič, 2024, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev.
Ključne besede: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,16 MB) |
13. ZAŠČITA MLADIH POSAMEZNIKOV PRED TVEGANJI SPLETNEGA SPOLNEGA NADLEGOVANJAJasna Ninković, 2024, ni določena Opis: V dobi, ko je dostop do interneta med mladimi zelo razširjen, postaja spletno spolno
nadlegovanje ključno raziskovalno področje. Globalna komunikacija preko spletnih platform
predstavlja povečano tveganje za nadlegovanje, saj identiteta nadlegovalca pogosto ostaja
skrita. Vpliv spletnega spolnega nadlegovanja na življenje mladih posameznikov, zlasti na
njihovo duševno zdravje in socialne odnose, je izjemno močan. Posledično postaja zaščita
mladih pred tveganji spletnega spolnega nadlegovanja nujna in zahteva intenzivno pozornost
tako raziskovalcev kot strokovnjakov.
Magistrska naloga naslavlja ključno vprašanje varnosti mladih na spletu, s poudarkom na zaščiti
pred spletnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava, osredotočena na tehnološke in družbene
inovacije, učinkovite načine ozaveščanja ter izzive policije pri obravnavi primerov, razkriva
kompleksnost problematike.
Analiza tehnoloških inovacij, kot so starševske kontrole, poudarja, da tehnologija sama ni
zadosten varnostni ukrep. Kljub temu ostaja pomemben del celostnega pristopa, ki vključuje
vzgojo in izobraževanje. Družbene inovacije, še posebej ozaveščevalni programi, postanejo
ključni pri vzpostavljanju dialoga o spletnih tveganjih.
Poglobljena analiza učinkovitih načinov ozaveščanja izpostavlja pomen rednih pogovorov,
vključevanja vrstnikov ter starševske podpore. Interdisciplinarno sodelovanje med šolskimi
strokovnjaki, starši, strokovnjaki za internetno varnost in policijo prinaša nove pristope k
reševanju problema.
Raziskava izzivov, s katerimi se sooča policija, vključuje prepoznavanje psiholoških dinamik
spletnega nadlegovanja ter tehnične ovire, kot so anonimnost in šifriranje. Poudarja tudi potrebo
po sodelovanju s ponudniki spletnih storitev.
Skupni zaključki naloge ponujajo celovit pristop k zaščiti mladih na spletu, ki združuje
tehnologijo, izobraževanje, ozaveščanje in sodelovanje različnih deležnikov družbe.
Ključne besede: spletno spolno nadlegovanje, varnost mladih, ozaveščanje, sodelovanje, policija
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,22 MB) |
14. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJALara Humerca, 2024, ni določena Opis: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Ključne besede: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 1
Celotno besedilo (916,70 KB) |
15. Učinek treninga dvojne naloge na zmogljivost hoje in ravnotežja pri starejšihAnja Potočnik, 2024, ni določena Opis: Uvod in namen: Sposobnost opravljanja več opravil hkrati je bistvena v vsakdanjem življenju. Opravljanje dvojne naloge je pri starejših bolj zahtevno. Imajo več težav pri ravnotežju, ker se hkrati osredotočijo na nekaj drugega. Za preprečevanje dejavnikov tveganj za padce je dobro vključiti trening dvojne naloge za izboljšanje njihovih sposobnosti pri hoji in ravnotežju. Namen je proučiti učinke treninga dvojne naloge, in to na zmogljivost hoje in ravnotežja. Metode: Uporabili smo opisno metodo, s proučitvijo literature v angleškem jeziku, objavljeno med letoma 2012 in 2023. Rezultati: Trening dvojne naloge se izkazuje za bolj učinkovitega kot standardne terapevtske vaje, izboljša njihovo ravnotežje in zmogljivost hoje. Delno se strinjamo s tem, da trening dvojne naloge zmanjša pojavnost padcev. Uporabnost: Pridobljeni rezultati kažejo, da je trening dvojne naloge dosti bolj učinkovit v primerjavi s tradicionalnimi terapevtskimi vajami, saj pomembno prispeva k izboljšanju ravnotežja in hoje pri starejših. Za optimizacijo rehabilitacijskih izidov pri tej populaciji ali kot del preventivnih programov, priporočamo integracijo vadbenih programov, ki združujejo motorične in kognitivne dvojne naloge. Takšen pristop ne le da izboljšuje funkcionalne sposobnosti, ampak tudi pozitivno vpliva na kognitivne funkcije, vključno s pozornostjo. Omejitve: Potrebno bi bilo opraviti raziskave s podobnim številom preiskovancev in v podobnih bivalnih okoljih, ki bi vključevale po zaključku intervencije daljše obdobje spremljanja.
Ključne besede: Trening dvojne naloge, starostniki, statično ravnotežje, dinamično ravnotežje, hoja, padci.
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,52 MB) |
16. Navade potrošnikov in njihovo spreminjanjeNataša Štefanič, 2024, ni določena Opis: Navade podzavestno ustvarimo, ker brez pretiranega razmišljanja izvajamo dejanja, ki jih je treba opraviti. Razumevanje navad potrošnikov pa pomaga tržnikom prepoznati nove priložnosti oziroma ustvariti izdelke in storitve, ki bolje izpolnjujejo potrebe in želje potrošnikov – zaradi njihovega zadovoljstva pa se seveda povečuje tudi prodaja.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo preučili osnovne pojme, kot so potrošnik in vedenje potrošnikov, ter predstavili nakupni proces potrošnikov, glavne vplive na nakupno vedenje, vrste potrošnikov ter pojasnili, kako se navade potrošnikov spreminjajo glede na spremenjene gospodarske razmere. V empiričnem delu smo se osredotočili na razvoj spletnega nakupovanja ter na navade sodobnih potrošnikov na spletu, še posebej med epidemijo covida-19. Skozi empirični del smo ugotovili spreminjanje navad potrošnikov na spletu. Pri tem smo še posebej proučevali, kako nakupujejo potrošniki glede na spol, starost, izobrazbo in kraj, kjer živijo, ter kako se spreminjajo prihodki trgovine na drobno po pošti ali po spletu glede na preučevano obdobje. Na osnovi proučevanih podatkov smo ugotovili povezavo med obsegom spletnega nakupovanja in višino BDP na prebivalca ter ugotovili, da slovenski nakupovalci v primerjavi z nakupovalci EU v povprečju manj nakupujejo preko spleta. Spoznali smo tudi, da se navade spreminjajo zaradi kriznih razmer pa tudi zaradi tehnološkega napredka.
Ključne besede: nakupni proces, potrošnik, navade potrošnikov, odločanje potrošnikov, spletno nakupovanje
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 3
Celotno besedilo (872,50 KB) |
17. VPLIV NAGRAJEVANJA NA MOTIVACIJO IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V JAVNIH RAZISKOVALNIH ZAVODIHNataša Goševac, 2024, ni določena Opis: Večina organizacij se srečuje s težavami pri izbiri primernih sistemov nagrajevanja za svoje zaposlene. Pravilno zasnovan sistem nagrajevanja je pomemben za zagotavljanje dobre kakovosti dela zaposlenih. Pomanjkljivosti v sistemu nagrajevanja lahko vodijo v težave, kot so nezadostna motivacija, slaba produktivnost ali visoka stopnja fluktuacije zaposlenih. Izrazita produktivnost, dosežki in zadovoljstvo zaposlenih so prav tako pomembni za doseganje organizacijskih ciljev ter ohranjanje konkurenčnosti na trgu. Zato je pomembno, da organizacije vzpostavijo učinkovit sistem nagrajevanja, ki spodbuja in zagotavlja ustrezne nagrade za dosežke zaposlenih.
V magistrski nalogi smo proučili pomen različnih nagrad, ki vplivajo na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih v javnih raziskovalnih zavodih v Sloveniji. Preverili smo, kako finančne nagrade, dodatki in pohvale vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Z raziskavo na podlagi anketnih vprašalnikov smo ocenili stopnjo zadovoljstva zaposlenih in ugotovili, kateri dejavnik izboljšuje raven zadovoljstva. Na vzorcu 138 zaposlenih v treh raziskovalnih zavodih v Sloveniji smo raziskali, kakšen vpliv imajo dejavniki, kot so starost, stopnja izobrazbe in delovna doba, na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo z raziskavo preverili, ali se zadovoljstvo zaposlenih med spoloma razlikuje. Zanimalo nas je tudi, ali so pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja dejavniki za zadovoljstvo zaposlenih. Ugotovili smo, da so pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja močnejši napovedniki zadovoljstva kot odnosi z nadrejenimi in sodelavci. Rezultati analize so pokazali, da so stopnja izobrazbe, pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja dejavniki zadovoljstva zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih se med spoloma ne razlikuje, starost in delovna doba ravno tako ne igrata nobene vloge, medtem ko stopnja izobrazbe na zadovoljstvo zaposlenih pozitivno vpliva. Z raziskavo v javnih raziskovalnih zavodih smo na tem področju pridobili pomembne informacije, ki so bile prej za te institucije v Sloveniji zelo skope.
Ključne besede: nagrajevanje, motivacija, zadovoljstvo, napredovanje, nadrejeni, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 08.06.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,37 MB) |
18. |
19. |
20. |
