21. Razvitost ciljnega vodenja v malih in srednje velikih podjetjih na območju GZDBK : magistrska nalogaAndrej Mohar, 2021, magistrsko delo Ključne besede: razvitost, ciljno vodenje, modeli vodenja, GZDBK, uravnoteženi sistem kazalnikov, model odličnosti, EFQM, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1141; Prenosov: 103
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
22. Vpliv transformacijskega in transakcijskega sloga vodenja na ustvarjanje novega znanja : magistrska nalogaMaruša Šega, 2021, magistrsko delo Ključne besede: avtonomija, delovno mesto, učeča se organizacija, transakcijsko vodenje, transformacijsko vodenje, slogi vodenja, ustvarjalnost, inovacije, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1032; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,53 MB) |
23. Položaj žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji : magistrska nalogaPolona Sladič, 2018, magistrsko delo Ključne besede: menedžment, avtoriteta, ovire pri napredovanju, stili vodenja, konflikt, odnosi, usklajevanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,27 MB) |
24. Vodenje in zadovoljstvo sodelavcev v občinskih upravah : magistrska nalogaPolona Kambič, 2014, magistrsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Zanima nas, a li se znanj a in sposobnosti vodje odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom, kar bomo i zvedeli s pomočjo postavljenih raziskovalnih tez. Namen: Namen raziskave je raziskati znanja in sposobnosti, ki jih mora imeti vodja občinske uprave treh obravnavanih občin , da bi lahko vodila sodelavce k doseganju čim večjega zadovoljstva na delovnem mestu. Zanima nas vpliv čustvene inteligence, etike, morale in vre dnot na vodenje, pregledali pa bomo tudi vodenje z vidika družbene odgovornosti in timskega pristopa k delu. Metoda: Za teoretični del naloge smo uporabili metodo kompilacije, s katero smo preučili domačo in tujo strokovno literaturo, ki smo jo z navedeno metodo citirali, povzemali in navajali. Podatke, s katerimi smo oblikovali empirični del naloge in raziskali obravnavani pojav, smo pre učili s pomočjo študije primera , ki je primerna za majhne vzorce . Za analizo podatkov je bila opravljena kvalitativna in kvantitativna obdelava z me šano metodo , in sicer , z intervjujem kot metodo kvalitativne analize , in z anketiranjem k ot metodo kvantitativne analize. Z mešano metodo smo želeli doseči isti cilj, a hkrati pridobiti bolj objektivne rezultate kvalitativne anal ize in odkriti %kaj in zakaj% in ne %koliko%, zato so uporabljeni glavni merski postopki besedni opisi. Rezultati: Rezultati povedo, da se znanja in sposobnosti vodje pomembno odražajo na zadovoljstv u sodelavcev z delom. Primanjkljaj potrebnih kompetenc vo dje je povezan z načinom vodenja, ki se je oblikoval v odvisnosti od nje nega pogleda na čustva, etiko, moralo, na vrednote, družbeno odgovornost in timski pristop dela ter v odvisnosti od pričakovanj nje nih sodelavcev. Pomembno je spoznanje, da se vodja v procesu vodenja ves čas giblje v krogu nenehnega učenja in nadgrajevanja svojih znanj in kompetenc, s katerimi dopolnjuje svoj način vodenja tako, da so sodelavci vedno bolj zadovoljni s svojim delom. Organizacija: Raziskava prispeva k razumevanju vloge v odij v občinskih upravah in opozarja na pomen pravega ravnanja v odnosu do sodelavcev . Organizacija, ki želi biti uspešna, mora posvečati veliko vlogo ravnanju s sodelavci , saj je bistvo uspešnega vodenja v tem, da vodja doseže zadovoljstvo svojih sodelavc ev, ki bodo le tako lahko dali vse od sebe in prispevali k doseganju ciljev organizacije in s tem k njeni uspešnosti. Družba: Občinska uprava je postavljena zato, da bi v kar največji meri zadovoljevala po trebe svojih občanov , k akovosten servis občanom kot uporabnikom storitev pa lahko nudijo le zadovoljni sodelavci v občinski upravi. Originalnost: V občinskih upravah obravnavanih občin še ni so bile izvedene raziskav e o vplivu znanj in sposobnosti vodij na zadovoljstvo sodelavcev z delom. Zato bo ta raziska va, ob upoštevanju ugotovitev in priporočil v posamezni občinski upravi, pripomogla k bolj pozornemu vodenju z namenom večanja zadovoljstva sodelavcev z delom v procesu stalnega učenja in izboljševanja. Ugotovitev, ali so izvedeni ukrepi obrodili sadove, p a bodo dala nova merjenja, analize in primerjave le - teh, ki jih je nujno kontinuirano izvajati. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo se je vključila večina sodelavcev , vendar je bil vzorec kljub temu majhen in je v vseh treh občinskih upravah skupa j štel le 45 oseb, kar je gotovo neke vrste omejitev. Povprečne vrednosti dobljenih odgovorov na trditve so zaradi tega temu primerne , vendar pa odgovori odražajo dejansko stanje v posamezni organizaciji, ki smo jih zaradi njihove majhnosti lahko obravnava li tudi po posameznem sodelavcu in ne le po povprečnih vrednostih , kar je prednost raziskave . Omejitev te raziskave je tudi v tem, da je njena avtorica neposredno nadrejena eni izmed vodij, po drugi strani pa je omejujoč tudi sam vpliv prisotnosti raziskov alca pri izvedbi intervjujev. V bodoče bi bilo smiselno izvesti raziskavo še na večjem številu občinskih uprav, ki bi bile po številu sodelavcev primerljivih velikosti. Širitev obsega raziskovanja bi prihodnjim raziskovalcem omogočila primerjalno anali zo z adovoljstva v občinskih upravah glede na njihovo velikost.
Ključne besede: občinska uprava, znanje, sposobnosti, način vodenja, zadovoljstvo sodelavcev, ravnanje z ljudmi, motivacija, nenehno učenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 947; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,17 MB) |
25. Povezava med čustveno inteligenco vodje in zadovoljstvom zaposlenih : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeNataša Gole, 2016, diplomsko delo Opis: Vodenje je proces, ki ga bodisi v formalni ali pa neformalni obliki najdemo v vsaki kulturi,
družbi in skupini. Ne glede na univerzalnost tega pojma pa se tako skozi zgodovino kot
znotraj posameznih enot pojavljajo razlike tako pri njegovi definiciji kot pri vsebini. Kar je
včasih veljalo za pravilno, je danes popolnoma zmotno, in obratno. V sodobnem času čustva
igrajo veliko in pomembno vlogo pri vodenju in predstavljajo ključ do uspešnosti. Kako, na
kakšen način in v kolikšni meri, pa so vprašanja, na katera različni teoretiki različno
odgovarjajo.
Ta teoretična znanja so nam služila kot podlaga, da smo pripravili vprašalnik o čustveni
inteligenci, ki nam je služil kot osnova za ugotavljanje stopnje čustvene inteligence pri vodjih.
Ker smo želeli rezultate primerjati z analizo o zadovoljstvu zaposlenih, smo za vzorec izbrali
top management, ki ga predstavlja 12 izvršnih direktorjev in direktorjev sektorjev, pri čemer
so razpoložljivi podatki tudi o zadovoljstvu njihovih zaposlenih.
Rezultati analize čustvene inteligence vodij nakazujejo, da obstaja povezava med
zadovoljstvom zaposlenih in čustveno inteligenco vodje, saj ima celoten top management
relativno visoko čustveno inteligenco, kar se sklada tudi z rezultati zadovoljstva zaposlenih,
saj ima podjetje v splošnem relativno zadovoljne zaposlene.
Raziskava pa obenem ni potrdila, da imajo vodje z višjo čustveno inteligenco tudi bolj
zadovoljne zaposlene, kar pripisujemo temu, da je uspešno vodenje odvisno tudi od drugih
komponent. Ker na zadovoljstvo zaposlenih poleg vodenja vplivajo še drugi dejavniki, je tudi
soodvisnost teh dveh procesov težko natančno opredeljiva.
Ključne besede: vodja, stili vodenja, čustvena inteligenca, zadovoljstvo zaposlenih, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 971; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,36 MB) |
26. |
27. Pripadnost kot gradnik modela vodenja zaposlenih v osnovnih šolah : doktorska disertacijaJanko Plešnik, 2019, doktorska disertacija Ključne besede: vodenje, modeli, osnovne šole, ravnatelji, gradniki vodenja, management, pripadnost, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 1104; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,63 MB) |
28. Gradniki avtopoietskega modela vodenja v organizacijah v Sloveniji : doktorska disertacijaMateja Kalan, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: avtopoieza, avtopoietski model, avtopoietski vodja, stili vodenja, osebnostne lastnosti, modeli vodenja, organizacija, vodenje, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 1051; Prenosov: 135
Celotno besedilo (3,89 MB) |
29. Izboljšanje kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu : diplomska nalogaCvetka Peterlin, 2013, diplomsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Tema raziskovalnega področja v diplomski nalogi je izboljšanje kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu. Namen: Diplomska naloga kaže na pri kaz postopka izboljšanja poslovnega komuniciranja v javnem zavodu, na področju šolstva, z namenom zajeti področje poslovodenja. V raziskavo je vključeno področje poslovne komunikacije s poudarkom na jasnih navodilih za poslovno komuniciranje . Metoda: Preuč evana tema je izpeljana z metodo intervjuja in nadgrajena z anketo. V intervju in anketo so vključeni delavci javnega zavoda , ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s poslovno komunikacijo znotraj in zunaj zavoda. Rezultati: Vsi zaposleni na področju poslovodenja zavoda bodo o kazalnikih izboljšanja kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu pisno seznanjeni. Rezultati raziskovane teme, obdelane v diplomski nalogi, se bodo najmanj enkrat letno ocenjevali. Strokovne ugotovitve, pridobljene iz povratn ih informacij sodelujočih v obeh metodah raziskovanja, kažejo na pripravljenost sodelovanja zaposlenih za izboljšanje obstoječega stanja poslovnega komuniciranja. Organizacija: V zavodu se izvaja poslovno komuniciranje med vsemi zaposlenimi, ki sodelujejo pri izvajanju osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja znotraj zavoda in navzven. Zavedamo se, da je kakovost poslovnega komuniciranja osnova za medsebojno sporazumevanje tako v poslovnem svetu, delovnem okolju, doma in v tujini. Družba: Povečanje zado voljstva uporabnikov storitev, ki jih zavod izvaja na srednješolskem in višješolskem področju vzgoje in izobraževanja, bo doseženo z oblikovanjem takega poslovnega komuniciranja, kateremu bodo uporabniki storitev zaupali. Jasna poslovna komunikacija zavoda bo izražena preko organizacijskega, pisnega, elektronskega, govornega in eksternega komuniciranja. Originalnost: Izvirnost raziskave je osebna idejna zasnova. Iz delovnih izkušenj, opravljanja del in nalog na področju poslovodenja in upravljanja s kadri je nastala odločitev za raziskavo stanja poslovnega komuniciranja v javnem zavodu, ki je bil izbran za osnovo raziskave tega diplomskega dela. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na pet intervjuvancev in dvanajst anketirancev. Vsi udeleže nci obeh raziskovalnih metod so zaposleni delavci javnega zavoda. Trenutno je raziskovalno področje izboljšanja kakovosti poslovnega komuniciranj v šolstvu omejeno le na en javni zavod.
Ključne besede: izboljšanje, poslovno komuniciranje, komunikacijski proces, kakovost, šolstvo, javni zavodi, sistem vodenja kakovosti, diplomska naloga
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2021; Ogledov: 1489; Prenosov: 80
Celotno besedilo (727,94 KB) |
30. |
