Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo sistematično obravnava montevidejske kriterije za nastanek države, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o nastanku države. Poleg klasičnih montevidejskih kriterijev, osnovanih na načelu učinkovitosti, smo obravnavali tudi dodatne relevantne kriterije. Podrobneje smo proučili dodatni kriterij priznanja, razlike med deklaratorno ter konstitutivno teorijo in učinke kolektivnega (ne)priznanja. Obravnavali smo tudi razmerje med državnostjo in samoodločbo. O tej smo ugotavljali, ali jo uvrščamo med pravice ali načela. Z deduktivno-analitično metodo smo tako ugotovili, da nastanek države spada na področje mednarodnega prava, razen nekaterih izjem v povezavi s tem. Deskriptivna metoda nam je koristila za opis vseh kriterijev v povezavi z nastankom države, uvrščanje samoodločbe ter za opis mednarodnopravnih pogojev za nastanek države. Prav tako smo z opisno metodo proučili načine nastankov držav in entitet s posebnimi statusi. S primerjalno-pravno metodo smo utemeljili, kateri kriteriji za nastanek države so bili uporabljeni na konkretnih primerih. Z zgodovinsko metodo pa smo si kronološko prikazali uporabo kriterijev in drugih institutov na konkretnih primerih, pred drugo svetovno vojno in po njej. Na podlagi uporabljenih metod smo tako nazorno prikazali, da je kljub pravno določenim kriterijem včasih težko določiti, kdaj država dejansko nastane, se nadaljuje ali izumre. Proces nastanka držav tako še vedno ni popolnoma zaključen, kar je zanimivo za prihodnost obstanka države kot subjekta mednarodnega prava.
Ključne besede: montevidejski kriteriji, nastanek države, državnost, mednarodno javno pravo, načelo učinkovitosti
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 2630; Prenosov: 187
Celotno besedilo (795,30 KB)

Ključne besede: Evropa več hitrosti, fleksibilna integracija, kvalificirana večina, načelo subsidiarnosti, okrepljeno sodelovanje, prožnost, prožnostna klavzula, raznolikost
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2019; Ogledov: 1999; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,51 MB)

Ključne besede: razmerje med državo in religijo, zaščita vernikov, pravni položaj verskih skupnosti, vera v EU, načelo enakosti veroizpovedi
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2019; Ogledov: 2217; Prenosov: 109
Celotno besedilo (813,15 KB)

Opis: Hišna preiskava predstavlja poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja. Odvzem prostosti je največji poseg države v pravice posameznika. Pripor iz ponovitvene nevarnosti mora biti skladen z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je treba odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Največji problem je prav prezasedenost Zavodov za prestajanje kazni zapora. Prezasedenost Zavodov vodi v poslabšanje bivalnih razmer za pripornike in zapornike. Če država posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Ključne besede: slepe osebe, hišna preiskava, pripor, invalidni zaporniki, načelo sorazmernosti, človekove pravice in temeljne svoboščine, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2019; Ogledov: 2614; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,22 MB)

Ključne besede: pravnoposlovni prenos lastninske pravice, veljaven zavezovalni pravni posel, razpolagalni pravni posel, načelo kavzalnosti, zaupanje v pravni promet, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ZTRL, SPZ
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2019; Ogledov: 3107; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,25 MB)