691. |
692. |
693. |
694. |
695. |
696. |
697. Prometno stanje in razvojne priložnosti Bohinjske železniceNik Obid, 2022 Opis: Bohinjska železnica je danes 129 kilometrov dolga železniška povezava med Jesenicami in
Sežano, ki povezuje gorenjsko, goriško in obalno-kraško statistično regijo. Njen potek je zaradi
zgodovinske gospodarske pomembnosti umeščen v alpsko-jadranski prostor, kar je razlog za
prečenje alpskih pregrad, rečnih dolin in kraške planote. Posledica takšnega poteka je njena
težavnost, kar dokazujejo strmi vzponi oziroma padci proge, številni predori, galerije, viadukti,
mostovi in prepusti, ki spadajo med presežnike na slovenskem železniškem omrežju. Takšna
težavna železniška gradnja je posledica gostih prometnih tokov v času Avstro-Orgske
monarhije iz smeri zgornjeavstrijskih dežel in Češke proti Trstu. Zaradi pestrega zgodovinskega
dogajanja po razpadu cesarstva, so se omenjeni prometni tokovi preusmerili ali popolnoma
usahnili, zaradi česar se je zmanjšala tudi pomembnost proge. Slednje je v kombinaciji s
potekom po sorazmerno slabo poseljenih območjih vseh treh statističnih regij razlog, da se je v
preteklosti ni pretirano obnavljalo ali nadgrajevalo, zaradi česar ima danes obravnavana
železnica izredno zastarelo tirno, postajno in signalnovarnostno infrastrukturo ter tirna vozila.
Prav tako se ji zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov ne namenja večje in pomembnejše vloge
na potniškem ali tovornem področju v prihodnosti. S pričujočo magistrsko nalogo želimo
dokazati, da je takšno stališče napačno. S kombinacijo študije primera in metodološkim
opazovanjem smo naredili temeljito analizo trenutnega stanja na progi in z različnimi
primerjavami ter morebitnimi prihodnjimi perspektivami izluščili njen izredno velik prometni
potencial, ki še zdaleč ni tako omejen, kot ga lahko vidimo danes. S kombinacijo dveh
metodoloških pristopov smo progo analizirali s treh vidikov: pestre preteklosti, stanja v
današnjem času ter morebitne perspektive v prihodnosti. Ugotovili smo, da je njena svetla
prihodnost in povečana prometna pomembnost mogoča predvsem z večjim vlaganjem v
dotrajano infrastrukturo in tirna vozila ter smiselnim kombiniranjem potniškega in tovornega
prometa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bohinjska železnica, potniški promet, tovorni promet, turistična perspektiva, izboljšave, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 754; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (21,92 MB) |
698. Dnevni center »Naj mladih ne vzgaja ulica« kot most med mladostnikom in staršiBarbara Omerzel, 2022 Opis: Osrednja tema naloge izhaja iz poslanstva Dnevnega centra »Naj mladih ne vzgaja ulica« (v nadaljevanju dnevni center) in težav v odnosih med mladostnikom in njegovo družino. Dnevni center s svojim programom poskuša po najboljših močeh pomagati vključenim mladostnikom in družini. V nalogi se bomo dotaknili pojma pomena družine in ga pogledali iz perspektive mladostnika, ki obiskuje dnevni center in drugih različnih perspektiv družinskega odnosa. Pomemben vidik je družina kot sistem. Vsak družinski član s svojim delovanjem prispeva k delovanju enote. Komunikacija v družini je pomembna za poglabljanje osebnih odnosov in je stik med staršem in otrokom. V dnevnem centru se mladostnikom pomaga pri pridobitvi socialnih in komunikacijskih veščin (strpnosti, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, mirnemu reševanju konfliktov …), krepitvi pozitivne socialne mreže (izboljšanje odnosov v družini in z vrstniki) ter večjemu poznavanju in sprejemanju sebe. V raziskovalni nalogi smo poskušali povzeti mladostnikov pogled na dnevni center in doživljanje prejetih uslug centra. Večji poudarek je bil na mladostnikovi družinski dinamiki in spodbudi mladostnikov in staršev. Ugotavljamo, da v dnevnem centru najdejo mladostniki poleg učne pomoči tudi prostor za razvijanje sebe in določenih veščin, potrebnih za vsakdanje življenje. Vsi vključeni mladostniki pa vsekakor najbolj potrebujejo podporo pri razvoju osebnosti, usmerjanju, svetovanju in opolnomočenju tako zase kot za družinske odnose. Dnevni center je povezovalni dejavnik mladostnika in družine ter s tem most med mladostnikom in družino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pomoč mladostnikom, usmerjanje, vedenje, družine mladostnikov, pomoč, moč pozitivnih izkušenj, diplomske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 708; Prenosov: 64
Celotno besedilo (783,37 KB) |
699. Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspottingMaša Ošabnik Plemelj, 2022 Opis: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem.
V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 744; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,45 MB) |
700. Podoba globalnega svetaSabina Pavić, 2022 Opis: V pričujočem magistrskem delu predstavimo tisto, kar je Samuel Huntington v svoji knjigi »Spopad civilizacij« leta 1996 ovrednotil kot »Zahodno« in »nezahodno«, z grožnjo neizogibnega trka v prihodnosti, ki bo nastal zaradi kulturnih razlik med njima. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo zajemanja dejstev in SWOT-analizo, namenjeno iskanju prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (angl. strengths, weaknesses, opportunities, and threats), ki jih prinaša trk Zahoda, ki sloni na materialističnih vrednotah, z bolj duhovno filozofijo, ki temelji na principu jin-jang, ki stremi k harmoničnemu delovanju in se danes postavlja s konfucijanstvom in moderno Kitajsko v boju za prevlado načel kot tudi ekonomske uspešnosti. Obstajata torej dve drži, fundamentalistična, ki temelji na tradicionalnih vrednotah tudi s svojo ekstremnostjo, ko gre za ohranitev in obrambo neke kultura in vere, in sekularizirana moderna zahodnost v globaliziranem svetu. Ne obstajata več »tukaj« in »tam«, temveč le globalna vas, kjer je nova Svilna pot splet z naraščajočo globalno trgovino vseh z vsemi, ki ji vlada »vesternizirana nasilna kultura«. Demografske pretnje eksponentno rastočega prebivalstva prinašajo vedno večje razlike in grozečo revščino v državah v razvoju, kar spodbuja migracije, ki potekajo proti razvitemu severu in zahodu in iz vasi v mesta. Tehnološki napredek prinaša višji standard kot tudi vedno bolj onesnaženo okolje, kar le polagoma pridobiva na pomenu kot največja pretnja prihodnosti globalne civilizacije. Monoteizmi, bipolarnost in onesnaženje so danes tiste realne grožnje za nastanek globalne civilizacije, ki naj bi temeljila na dialogu strpnosti in sodelovanju različnih v boju za demokratične vrednote, ki so kulturno in civilizacijsko utemeljene (človekove pravice). Mir se ne bo ohranil, če se velika večina človeštva ne združi v njegovo obrambo in si dokaže, da zmore odbiti barbarske in atavistične sile. Živimo v »družbi tveganja«, kot trdi Ulrich Beck (1986 v Tomšič 2009).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fundamentalizem, sekularizacija, vesternizacija, kultura, monoteizem, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 765; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,41 MB) |
