1. Primerjalna analiza odškodninske odgovornosti za medicinske napakeKatja Jeršin, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Zaradi težav pri ugotavljanju medicinske napake in vzročne zveze med medicinsko napako in škodo po splošnih predpisih so sodni postopki za uveljavljanje odškodnine zapleteni, dolgotrajni in povezani z znatnimi stroški za oškodovanega pacienta.
Metode: Magistrsko delo analizira in primerja v Sloveniji veljavno splošno ureditev odgovornosti,, ki se uporablja tudi za škodo, povzročeno z medicinskimi napakami, in posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju, ki so jih uvedle Danska, Francija, Finska, Norveška, Nova Zelandija in Švedska, pa tudi zakonski predlog za uvedbo takšne sheme v Sloveniji. Zaradi pogostih sprememb pravnih predpisov smo uporabljali predvsem ažurirana oziroma prečiščena besedila primarnih pravnih virov v izvirniku ali prevodu.
Rezultati: Posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju zagotavljajo odškodnino za izogibno škodo na podlagi merila skrbnosti izkušenega strokovnjaka in še za taksativno določene primere škod, povezanih z zdravljenjem. Odškodnina je zaradi finančne vzdržnosti sistema omejena, postopek pred specializiranimi organi je krajši in cenejši v primerjavi s sodnim.
Razprava: Predlagani slovenski zakon o nekrivdni odgovornosti države v primeru zdravljenja povzema v glavnem rešitve, ki so skupne več ureditvam nekrivdne odgovornosti v zdravstvu v drugih državah. Pri uvajanju posebnih odškodninskih shem za področje zdravstva pa je treba upoštevati tudi gospodarsko razvitost države, raven izdatkov za zdravstvo in splošne zmogljivosti zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, medicinska napaka, nekrivdni odškodninski sistem.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (924,05 KB) |
2. Odškodninska odgovornost za zdravniške napake s pregledom sodne prakse : magistrsko deloEdi Babić, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljna značilnost medicine je varstvo zdravja in življenja pacientov, kar je mogoče zagotoviti le s kakovostno zdravstveno oskrbo, z upoštevanjem in uporabo najsodobnejših dognanj zdravstvene stroke ter ravnanjem zdravnika v skladu s pravili stroke in izkazovanjem visoke stopnje skrbnosti, ki se pri opravljanju zdravniškega poklica zahteva in utemeljeno pričakuje. Do strokovnih napak prihaja pri opravljanju vsakega poklica in v zdravstvu ni nič drugače. Nedvomno pa so strokovne napake v tem primeru najbolj nezaželene in včasih celo usodne. Temeljni namen magistrskega dela je celovito obravnavati problematiko odškodninske odgovornosti v primeru zdravniških napak, pri čemer dognanja teorije dopolnjujemo s stališči sodne prakse. Skladno z namenom magistrskega dela so cilji usmerjeni v analizo normativne ureditve odškodninske odgovornosti pri nas, preučitev razmerja zdravnik – pacient z vidika odgovornosti za zdravniško napako, analizo sodne prakse in predstavitev značilnosti nekrivdnega sistema odškodninske odgovornosti ter izzivov, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence v zdravstvo na področju odškodninske odgovornosti. Skozi izčrpno predstavitev t. i. klasičnega sistema odškodninske odgovornosti za zdravniške napake, kot ga poznamo pri nas in ki je prevladujoč tudi v primerjalnem pravu, smo predstavili nekrivdni sistem odškodninske odgovornosti, ki pomeni odmik od klasičnih mehanizmov odškodninske odgovornosti. Primerjali smo značilnosti obeh sistemov odškodninske odgovornosti, njune prednosti in pomanjkljivosti ter opozorili na izzive, s katerimi se bodo klasični sistemi odškodninske odgovornosti soočali v zvezi z uvajanjem sistemov umetne inteligence v zdravstvo. Ugotavljamo, da bodo pravne reforme nujne in neizogibne ter da bodo odškodninski sistemi morali slediti razvoju digitalne tehnologije in uravnotežiti procesnopravni položaj strank s ciljem zaščititi pravice oškodovanca kot šibkejše stranke, saj bi v nasprotnem primeru lahko prihajalo tudi do situacij, ko bi oškodovanec, ki je škodo v posledici delovanja sistema umetne inteligence dejansko utrpel, ostal brez ustreznega nadomestila za tako nastalo škodo, kar pa je pravno nedopustno.
Ključne besede: odgovornost, zdravniška napaka, klasični sistem krivdne odškodninske odgovornosti, sistem nekrivdne odškodninske odgovornosti, sistemi umetne inteligence v zdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 513; Prenosov: 77
Celotno besedilo (723,21 KB) |
3. Najpogostejše kršitve pacientovih pravic in pravno varstvo : magistrsko deloMelita Šušmelj, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pacientove pravice in pravno varstvo, ki ima podlago v Zakonu o pacientovih pravicah ter tudi v Ustavi RS. V prvem delu magistrskega dela smo predstavili razvoj normativne ureditve pacientovih pravic na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobno smo predstavili 15 pacientovih pravic po ZPacP. V drugem delu magistrskega dela smo izvedli analizo kršitev pacientovih pravic v letih 2019 in 2020 na KOGE in opisali postopek zahteve za prvo obravnavo pacientovih pravic. Izpostavili smo problem zasilnih bolniških postelj v povezavi s pacientovimi pravicami ter problem selitve ambulantne dejavnosti v povezavi z ukrepi zaradi epidemije. Iz Poročila o stanju pacientovih pravic za leto 2019 smo povzeli najpogostejše kršitve na nacionalni ravni. Pregledali smo sodno prakso in stališča slovenskih sodišč. S komparativno metodo smo prikazali normativne ureditve pacientovih pravic v DČ EU (Avstrija, Hrvaška, Italija in Slovenija). Ob razglašeni epidemiji COVID-19 smo ugotavljali, ali ukrepi za zajezitev okužbe s SARS Cov2 vplivajo na omejevanje pacientovih pravic in predvsem na katere. V zadnjem delu magistrskega dela smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je na KOGE najpogosteje uveljavljana pacientova pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in kršitev pravice do obveščenosti in sodelovanja, na nacionalni ravni pa kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter pravica do spoštovanja pacientovega časa. Pri praktičnem primeru smo zaključili, da zasilne postelje pomenijo pravico pacienta do zdravstvene obravnave, je pa vprašljiva primerna, varna in dostojna obravnava. Podobno kot v literaturi smo mnenja, da je v času epidemije lahko več kršitev zaradi omejevanja pravic, še posebej ranljivim skupinam, kar smo potrdili tudi s primerom selitve ambulantne dejavnosti. Ugotovili smo, da je bilo v prvem valu epidemije 2020 povprečno 30 odstotkov manj elektivnih obravnav v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Dejanske posledice neizvedenih obravnav bo pokazal čas. Slovenska sodišča so v zvezi s sodnim varstvom pacientovih pravic izoblikovala določena stališča, pomembna za obravnave na specializiranih in rednih sodiščih. V primerih reševanja kršitev pacientovih pravic je ključen ustrezen pristop, še posebej pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ob obravnavi prvih zahtev, ki lahko bistveno zmanjšajo postopke na drugi stopnji ali v primerih materialno pravnih presoj.
Ključne besede: pacientove pravice, normativna ureditev, kršitev, pravno varstvo, sodna praksa, pojasnilna dolžnost, napaka, zaplet, pristop
Objavljeno v ReVIS: 30.08.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. |
5. |
6. Zdravstvena napaka - pravni in etični vidiki odgovornosti zdravnika v Republiki Sloveniji : magistrsko deloMargerita Jurkovič, 2013, magistrsko delo Ključne besede: zdravstvena napaka, pacient, odgovornost zdravnika, evtanazija, primer Nekrep, Zdravniška zbornica, pojasnilna dolžnost, vnaprej izražena volja
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 2646; Prenosov: 201
 Celotno besedilo (473,81 KB) |
7. Ureditev odgovornosti za izdelek s poudarkom na nivoju EU : magistrsko deloMaša Jemec, 2011, magistrsko delo Ključne besede: odgovornost proizvajalca za izdelek z napako, izdelek, napaka, škoda, proizvajalec, distributer, dobavitelj, trgovci na drobno, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2017; Ogledov: 3078; Prenosov: 147
Celotno besedilo (443,01 KB) |
8. |
9. |
