1. VPLIV TELESNE VADBE NA NOSEČNICELeyla Ičanović, 2023, diplomsko delo Opis: V obdobju nosečnosti ženske doživijo veliko telesnih in psihičnih sprememb. Da so se sposobne z njimi soočiti, morajo biti čim bolj ustrezno pripravljene. Poučene nosečnice, ki so telesno aktivne, bolje prisluhnejo svojemu telesu in so v višji psihofizični pripravljenosti. Primerna telesna pripravljenost posameznice v nosečnosti prispeva k znižanju pogostosti zapletov pri porodu in celostno bolj zdravi nosečnosti. Nosečnost naj bi bila eno od najglobljih in najlepših doživetij. Je stanje, ki bi ga morala ženska kar se da aktivno, duševno in telesno doživljati, zato ga je nesmiselno prepustiti lenarjenju. Potrebno se je zavestno spoprijeti z vsemi spremembami. Vse več raziskav kaže, kako zelo pomembna je telesna aktivnost v tem obdobju. V diplomski nalogi smo natančneje opredelili vpliv telesne vadbe na dobro počutje nosečnic in analizirali vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Opozorili smo na previdnostne ukrepe in kontraindikacije pri njihovem izvajanju. Opisali smo tudi, kakšen vpliv ima telesna vadba na izid poroda, porod in poporodno obdobje. Dandanes je znanje s tega področja dovolj razširjeno in podprto s strokovno literaturo, da lahko potrdimo pozitiven učinek zmerne telesne vadbe na izboljšanje telesne in psihične pripravljenosti nosečnice in njen vpliv na porod. Fizioterapevti imamo pomembno nalogo pri sestavi fizioterapevtskega programa, saj je pomembna individualna obravnava nosečnice. Ta pa mora biti motivirana, pripravljena sodelovati in slediti danim navodilom. Želimo si, da bi s tem vse fizioterapevte spodbudili, da v svojo dejavnost vključijo tudi programe pred-, med- in poporodne telesne pripravljenosti. Promocija zdravja je pomembna v vseh obdobjih življenja, še posebej pa, ko se ustvarja novo življenje.
Ključne besede: fizioterapija med nosečnostjo, telesna vadba v nosečnosti, zdrava nosečnost.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
2. PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE RAZMIKA PREME TREBUŠNE MIŠICE V NOSEČNOSTI S FIZIOTERAPEVTSKO OBRAVNAVOZala Cerar, 2023, diplomsko delo Opis: Nosečnost je pomembno obdobje v življenju ženske, ko se zgodijo mnoge fiziološke spremembe, tudi hormonske. Zelo postanejo obremenjene trebušne mišice, še posebej prema trebušna mišica, dokaj pogosto pride do njenega čezmernega razmika (RPTM). Različni avtorji navajajo različne dejavnike tveganja za RPTM v nosečnosti. Ti so lahko večplodna nosečnost, druga ali naslednje nosečnosti, šibke ali zelo močne trebušne mišice, nepravilne in/ali pretežke vaje za trebušne mišice, prirojena slabost vezivnega tkiva, višja starost nosečnice, težji plod, več pridobljene telesne teže v nosečnosti, porod s carskim rezom idr.
Različni avtorji navajajo tudi različne posledice za ženske: bolečine v križu, urinsko inkontinenco, nepravilno telesno držo, trebušno kilo in težave pri potiskanju pri porodu, dihanju, kašljanju, iztrebljanju in upogibanju trupa, slabšo zaščito ploda v trebušni votlini, estetski problem zaradi raztegnjene, brazdaste in viseče kože idr. Telesna vadba pred nosečnostjo in v nosečnosti lahko zmanjša tveganje za nastanek RPTM v nosečnosti, včasih se po porodu lahko spontano zmanjša. Strokovnjaki svetujejo ozaveščanje o RPTM v nosečnosti žensk ter zdravstvenih in športnih delavcev, ki prihajajo z njimi v stik. Poudarjajo, da je RPTM pomembno pravočasno ugotoviti in določiti primerno fizioterapevtsko obravnavo, fizioterapija je namreč prva izbira zdravljenja RPTM v nosečnosti. O učinkovitosti metod zdravljenja je sicer še veliko nejasnega, med strokovnjaki so mnenja deljena. Najpogosteje se uporabljajo vaje za krepitev trebušnih mišic in mišic telesa, strokovnjaki pa raziskujejo tudi druge metode.
Ključne besede: Razmik preme trebušne mišice, telesna pripravljenost, predporodno obdobje, poporodno obdobje, vadba, nosečnost.
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 40
Celotno besedilo (791,38 KB) |
3. Strah pred porodom : diplomska nalogaAjda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021, diplomsko delo Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje
in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek
poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje
anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in
izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično
raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah,
ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako
vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom
preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v
domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k
anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni
krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še
toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med
nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je
prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi
zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti,
načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne
analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe,
zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed
dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko
terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem
strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos
babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke,
psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni
trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa
zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Vloga fizioterapije pri obravnavi disfunkcije simfize v nosečnostiAmira Trtnik, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Disfunkcija sramnične zrasti v nosečnosti je skupek simptomov. Namen diplomskega dela je potrditi ali ovreči hipotezi ter ugotoviti povezave med fizioterapevtsko obravnavo nosečnic pred porodom in pojavom disfunkcije simfize. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili opisno metodo s študijem domače ter tuje znanstvene literature. Poiskali smo ustrezne članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v angleškem, slovenskem in srbo-hrvaškem jeziku v obdobju preteklih desetih let. Rezultati: Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih tehnik pri zmanjševanju simptomov, povezanih s simfiziolizo. Med fizioterapevtskimi tehnikami najboljše rezultate kažejo kinezioterapevtske vaje. Uporabnost: Predstavitev najnovejših pristopov za fizioterapevtsko zdravljenje pri obravnavi disfunkcije simfize v nosečnosti na podlagi strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitvene dejavnike pri pripravi diplomske naloge so predstavljali majhno število preiskovank v študijah in nedostopnost do celotnega besedila nekaterih raziskav. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje novejših raziskav iz tega področja.
Ključne besede: nosečnost, simfizioliza, diastaza simfize, disfunkcija sramnične zrasti, fizioterapija, disfunkcija simfize, kinezioterapija, preventiva pred bolečino pri nosečnicah
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2021; Ogledov: 1548; Prenosov: 204
Celotno besedilo (536,40 KB) |
8. Pred in poporodna telesna pripravljenostIna Dolenc, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Nosečnost in obdobje po porodu sta izjemno pomembni obdobji. Namen diplomske naloge je natančneje opredeliti vpliv telesne vadbe na telesno pripravljenost posameznic v predporodnem obdobju in njihov kasnejši porod, ter natančneje pregledati vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Izpostaviti je potrebno tudi pomembnost krepitve mišic medeničnega dna in vpliv telesne pripravljenosti na kakovost življenja žensk v pred in poporodnem obdobju. Metode: S pomočjo kritične proučitve literature smo opravili pregled vidikov pred in poporodne telesne pripravljenosti. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Poiskali smo članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v obdobju zadnjih desetih let, v angleškem jeziku. Rezultati: Raziskave kažejo pozitiven vpliv telesne vadbe na predporodno telesno pripravljenost in kasnejši porod. Telesna pripravljenost vpliva tudi na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov telesne vadbe in dobre telesne pripravljenosti v pred in po porodnem obdobju, ki je podana na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitveni dejavniki pri pripravi diplomske naloge so majhno število preiskovancev v študijah, nedostopnost do celotnega besedila raziskav in študije, ki so bile starejše od desetih let.
Ključne besede: Telesna pripravljenost (physical fitness), predporodno obdobje (prepartum period), poporodno obdobje (postpartum period), vadba (exercise), nosečnost (pregnancy).
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2020; Ogledov: 2658; Prenosov: 292
Celotno besedilo (855,78 KB) |
9. Svoboda odločanja o rojstvih otrok : diplomsko deloVanesa Kočevar, 2010, diplomsko delo Ključne besede: Rojstvo, Nosečnost, Zanositev, Neplodnost, Zarodki, družinsko pravo, umetna oploditev, sodna praksa, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 2304; Prenosov: 113
Celotno besedilo (593,82 KB) |
10. Pravni okvir slovenskega babištva : magistrsko deloIrena Maguša, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4404; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,05 MB) |
