Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 146
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Vpliv brexita na migracijsko politiko Evropske unije : magistrsko delo
Robert Beranič, 2021, magistrsko delo

Opis: Združeno Kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije po popolni ratifikaciji Sporazuma o izstopu. Brexit je prinesel določene posledice na skoraj vseh področjih. Migracijski tokovi in migracijska politika niso izjema. Ko je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, je bilo vprašanje priseljevanja nedvomno obravnavano kot eno najbolj perečih vprašanj, s katerimi se sooča država. Namen naloge je bil proučiti sam brexit in njegov vpliv na migracije in migracijsko politiko v EU. Glede vpliva brexita na migracijske tokove v EU smo ugotovili, da je že sam referendum o brexitu privedel do negotovosti, ki je ogrozila razne vire oziroma pravice migrantov iz EU, vključno z njihovo pravico do prebivanja, vodenja podjetja ali dostopa do socialne varnosti. Vse to seveda vpliva na odločitve glede migracij in posledično na migracijske tokove znotraj EU. Glede vpliva in posledic, ki jih prinaša brexit za migracijsko politiko EU, smo ugotovili, da še ni mogoče podati dokončnega oz. enoznačnega odgovora. Ker usoda brexita na samo EU in tudi ZK še ni povsem jasna, saj se posledice šele kažejo, je tudi vpliv brexita na migracijsko politiko še vedno nekoliko vprašljiv. Rezultati raziskave so namenjeni predvsem širši javnosti za razumevanje mednarodnega dogajanja na področju migracij. Pregledna predstavitev vpliva brexita na migracijsko politiko izpostavlja tiste točke, kjer je potrebno ukrepanje, torej kjer so potrebne spremembe, ukrepi koristni in potrebni za Evropsko unijo. Prispevek je lahko izhodišče stroki, kako naj Evropska unija in tudi Slovenija, poskrbi za migracijsko politiko, migracijsko krizo in prepreči morebitne nezaželene posledice migracij, ki bi se lahko pokazale čez leta ali desetletja.
Ključne besede: migracije, politika, brexit, Združeno kraljestvo, EU
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 1067; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (743,12 KB)

32.
Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja : magistrsko delo
Karmen Kožar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 1106; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

33.
Koncept prostornog planiranja – nastanak i razvoj vrtnih gradova : magistrsko delo
Maja Jambrović, 2021, magistrsko delo

Opis: 19. stoljeće je obilježeno razvojem industrije, a samim time i razvojem te neplaniranim širenjem gradova. Veliki broj radnika se seli u gradove zbog blizine radnih mjesta. Urbane regije postaju prenapučene i nepogodne za život i za razvoj društvene zajednice, a s druge strane, ruralna područja su potpuno gospodarski zanemarena. U svrhu rješavanja društvenih problema, Ebenezer Howard je razvio koncept vrtnog grada. Koncept je sadržavao kombinaciju pozitivnih strana i urbanih i ruralnih područja. Nastojao je ukloniti ekonomsku neravnopravnost i društveno rangiranje. Predložio je osnivanje gradova novog tipa koji će izbrisati razlike između sela i urbane aglomeracije i koji bi bili samodostatni. Nažalost, zbog skeptičnosti ljudi i teškog prilagođavanja novim stvarima, rani vrtni gradovi nisu bili dobro prihvaćeni. Tek u 20. stoljeću počinje prihvaćanje vrtnih gradova. Razvoj vrtnih gradova podijeljen je na tri etape. Proučavanjem triju etapa razvoja vrtnih gradova uočavaju se značajni pomaci u pristupu planiranja urbanih sredina. Howardovi principi i dalje se primjenjuju u aktivnostima organizacije Town and Country Planning Association (TCPA), koja nastoji ostvariti njegovu viziju samoodrživih i energetski učinkovitih naselja. Teško prihvaćeni vrtni gradovi zapravo imaju potencijal postati gradovima budućnosti, i to zahvaljujući pametnim i zelenim gradovima. Kohezijska politika ima veliku ulogu u održivom razvoju i sinonim je za regionalnu politiku EU-a. Strategija Europske unije je promicanje i potpora „cjelokupnom skladnom razvoju“ država članica i njihovih regija
Ključne besede: vrtna mesta, Ebenezer Howard, urbanizacija, kohezijska politika, “pametna mesta”
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2022; Ogledov: 1067; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

34.
Kmetijsko zemljišče kot predmet subvencije po pravu EU : diplomsko delo
Barbara Vintar, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključni nalogi je obravnavan pojem kmetijsko zemljišče, predvsem v povezavi s pridobitvijo subvencij, ki so vezane na kmetijsko zemljišče. Namen raziskovanja je razjasniti pojem kmetijsko zemljišče na ravni Evropske unije. Tema raziskovanja spada v širše področje skupne kmetijske politike, ki je ena izmed osrednjih panog Evropske unije. Kmetijske subvencije se podeljujejo v okviru skupne kmetijske politike na podlagi posamezne uredbe, ki določa pogoje za pridobitev subvencije na podlagi kmetijskega zemljišča. Cilj zaključnega dela je opredeliti pojem kmetijskega zemljišča in sorodnih pojmov, ki so z njim povezani, ter prikazati bistvene pogoje, pod katerimi je kmetijsko zemljišče lahko podlaga za pridobitev subvencije. Kmetijsko zemljišče in z njim tesno povezani pojmi so raziskani s pomočjo normativnih aktov Evropske unije, nato pa še s pomočjo sodne prakse Sodišča Evropske unije, z namenom ustvariti tem bolj jasno opredelitev koncepta kmetijskega zemljišča kot podlago za pridobitev kmetijske subvencije. Normativna opredelitev pojma je dokaj jasna in jedrnata, vendar je po drugi strani iz sodne prakse razvidno, da le-ta ne zajema vseh dejanskih stanj. Znotraj raziskovanja sta proučena tudi dva različna pristopa k definiranju oziroma razlagi pojma ter njune prednosti in slabosti.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, kmetijske subvencije, upravičeni hektar, skupna kmetijska politika, kmetijsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1338; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (546,12 KB)

35.
Socialnovarstveni prejemki - primerjalna študija med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško ter problematika denarne socialne pomoči v Sloveniji : magistrsko delo
Karina Bezjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo kako je sistemiziran položaj socialne varnosti, natančneje se usmerimo v politiko socialne varnosti, načelo socialne varnosti in delovanje transferjev za delo, družino in socialne zadeve. Predstavljamo, kako se sistem transferjev za delo, družino in socialne zadeve odraža tudi v praksi. Pri raziskovanju in predstavitvi problematike na obravnavanem področju si pomagamo s teorijo in prakso ter tako predstavimo probleme in rešitve. Ugotavljamo, kakšne pravice do uveljavljanja se pojavljajo v družbi pri posameznikih ali družinah. V okviru raziskave primerjam družinske prejemke v Avstriji in na Hrvaškem s prejemki v Sloveniji. Predstavim primerjavo družinskih prejemkov, bistvene razlike pri uveljavljanju pravic, primerjavo socialne varnosti v omenjenih državah ter kako družinski prejemki in njihov obseg vlivajo na družbo, zaposlovanje in socialno varnost. V družbi veliko zanimanja vzbuja že samo misel na ljudi, potrebne denarne socialne pomoči, kar je bila tudi iztočnica za raziskovanje. Raziskujemoin predstavimo, zakaj prihaja do vedno večjega števila upravičencev oziroma ljudi, ki prejemajo denarno socialno pomoč, kaj je razlog za povečanje statističnih podatkov v obdobju ter kaj vpliva na višanje denarne socialne pomoči. Predstavimo problem, ki se v družbi pojavlja na področju denarne socialne pomoči, ter poskušamo najti rešitev in alternative za obvladovanje. Namen magistrskega dela je tudi predstaviti kakšna bi bila možna pot do alternativne oblike obravnavanja in zanimanja za področje, ki ureja socialnovarstvene interese ter izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, po morebitnih spremembah ter po vzpodbujanju razmišljanja širše javnosti.
Ključne besede: družinski prejemki, načela socialne varnosti, socialna politika, uveljavljanje pravic, denarna socialna pomoč
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2021; Ogledov: 1292; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (900,65 KB)

36.
Politika raznolikosti v organih upravljanja : diplomsko delo
Jan Šilc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raznolikost, tudi različnost, drugačnost je ena izmed značilnih lastnosti človeške rase. Gre za skupek vseh lastnosti, po katerih se ljudje med seboj razlikujemo. To je množica individualnih razlik, ki nas delajo edinstvene in neponovljive v primerjavi z drugimi ljudmi. V sodobnem družbenem okolju je raznolikost postala izredno pomembna vrednota, ki jo je treba v največji možni meri varovati. Vse večji pomen znotraj poslovnih okvirjev dobiva t. i. menedžment raznolikosti in vključenosti (angl. diversity & inclusion). Upravljanje raznolikosti pomeni dosledno izvajanje načela enakih možnosti. Je del upravljanja s človeškimi viri v organizaciji; po merilih sodobnega poslovanja je najvišja vrednost v ljudeh samih – uspešni kadri so generatorji visoke dodane vrednosti. Upravljanje raznolikosti pomembno vpliva na organizacijo dela in ljudi, ki so z njo povezani, saj je raznolikost prisotna v vsakem delovnem okolju in na vsakem delovnem mestu. Namen naloge je tako predstaviti upravljanje spolne raznolikosti na ravni Evropske unije in Slovenije. Ugotovimo lahko, da je razlikovanje med spoloma znotraj upravnih odborov podjetij na eni strani nepravično, na drugi strani pa zavira gospodarsko uspešnost podjetij. Na podlagi preučenih virov menim, da bi moral biti pristop k zagotavljanju spolne raznolikosti v organih upravljanja bolj celovit in pregleden ter da bi ga morala Evropska unija močneje regulirati, saj le raznoliko delovno okolje lahko zagotovi največji gospodarski napredek posamezne družbe.Diversity, also variety, difference is one of the characteristic features of the human race. It is a multitude of individual differences that make us unique and unrepeatable compared to the other people. In the modern social environment, diversity has become an extremely important value that needs to be protected as much as possible. Within the business framework diversity & inclusion management is gaining more and more importance. Diversity management means the consistent implementation of the principle of equal opportunities. It is part of the organization’s human resource management; by the standards of modern business, the highest value is in the people themselves - successful employees are generators of high added value. Diversity management has a significant impact on the organization of work and the people associated with it, as diversity is present in every work environment and in every workplace. The purpose of this thesis is to present the management of sexual diversity at the level of the European Union and Slovenia. It can be concluded that the distinction between the sexes within the boards of directors of companies is, on the one hand, unfair and, on the other hand, hinders the economic performance of companies. Based on the sources examined, I believe that the approach to ensuring gender diversity in governing bodies should be more comprehensive and transparent, and strongly regulated by the European Union, as only a diverse working environment can ensure the greatest economic progress for an individual company
Ključne besede: raznolikost, politika raznolikosti, organi upravljanja, spolne kvote, neenakopravnost
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 2

37.
Skupna okoljska politika Evropske unije : analiza odnosov med akterji na primeru ravnanja z odpadki
Tajda Koncut, 2011, diplomsko delo

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1994; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (994,83 KB)

38.
Obvladovanje komunikacijskih veščin v politiki : diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Robin Vuga, 2015, diplomsko delo

Opis: Zdrav temelj kateregakoli uspešnega razmerja med nami in okolico je dobra komunikacija. Za vsakega človeka je pomembno, da zna najprej pri sebi prepoznati, kako neverbalno komunicira in kakšne signale pošilja ljudem okoli sebe, kajti najglasneje govori prav zunanja podoba - naša obrazna mimika, gestikulacija, očesni stik, postava, ton glasu ... Sposobnost razumeti in uporabiti neverbalno komunikacijo oziroma govorico telesa je močno orodje, ki nam pomaga povezati se z drugimi, in tudi izraziti, kaj dejansko čutimo, in nam na takšen način pomaga graditi boljša razmerja. Nenazadnje naša prava občutja najbolj iskreno izrazimo prav v neverbalni obliki in to velja za vsa področja v naši civilnodružbeni sferi. Pobliže smo spoznali, kako lahko te elemente komunikacije prenesemo v politiko. So določene oblike komuniciranja res boljše kot druge ter privedejo do pozitivnejših rezultatov? Smo z drugačnim videzom lahko res prepričljivejši? Vsekakor so odgovori na takšna vprašanja dobrodošli za ljudi, ki so profesionalno vpleteni v politiko, kajti biti politik ni le sprejemanje odločitev, ki bodo vplivale na ljudstvo, temveč je tudi prepričevanje le-tega. Prav s takšnimi vprašanji smo se ukvarjali v diplomskem delu. Pobliže smo spoznali teoretsko ozadje nekaterih elementov neverbalne komunikacije, iz katerih smo izpeljali tudi štiri hipoteze. V empiričnem delu pa smo preko anketiranja poizkušali te hipoteze bodisi potrditi ali ovreči.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, politika, politični marketing, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

39.
Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državo : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Marko Rihtaršič, 2012, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem, tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih razlogov. Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne spremeni.
Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1229; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

40.
Vpliv evropske trgovinske politike na hrvaško konditorsko industrijo : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Petra Mohorič, 2015, diplomsko delo

Opis: Po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) so za hrvaške konditorje nastopile pomembne spremembe. Vstop na skupni evropski trg je prinesel konkurenco evropskih konditorjev na domaĉem trgu. Posledica izstopa iz CEFTA sporazuma je bila uvedba uvoznih carin v drţave CEFTA sporazuma. Konditorsko industrijo sem obravnavala z namenom, da bi laiĉni javnosti predstavila strokovno in politiĉno plat, ki ima svoj vpliv na gospodarstvo. Cilj naloge je bil opredeliti glavne probleme s katerimi se sooĉajo hrvaški konditorji po vstopu v EU in poiskati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja. Metoda s pomoĉjo katere mi je uspelo odgovoriti na raziskovalna vprašanja je metoda kvalitativne analize. To metodo sem si izbrala, ker sem s pridobljenimi informacijami poskušala teoretiĉno osvetliti problem in ker sem raziskovanemu podroĉju ţelela dati širino. Po preuĉeni literaturi sem postavila ustrezna raziskovalna vprašanja. Za pridobitev potrebnih podatkov o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije sem uporabila deset vprašanj, nato sem izvedla intervju s strokovnimi osebami iz konditorske industrije iz treh podjetij, in sicer iz Kondina, Zveĉeva in Koestlina in na koncu naredila kvalitativno analizo, interpretacijo odgovorov ter ugotovitve raziskovalnih vprašanj. Raziskava je potrdila moje predpostavke o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije. Poveĉala se je konkurenca na notranjem trgu na katerem hrvaški konditorji trpijo izgubo. Zmanjšala se je prodaja na trgu CEFTA. Ker sem se temeljito osredotoĉila na probleme, ki jih je hrvaška konditorska industrija izpostavljala pred vstopom v EU sem za intervju postavila najbolj aktualna vprašanja z namenom, da razišĉem kakšna je trenutno situacija in kako se spopadajo s problemi. Naloga osvetljuje stanje na podroĉju Hrvaške konditorske industrije. Predstavitev naloge v javnosti bi pomenila prispevek k osvešĉanju javnosti in veĉjo naklonjenost pri nakupu lastnih konditorskih proizvodov, konditorjem bi potrdila njihove razloge za pravoĉasno ukrepanje, predstavniki drţavnih organov pa imajo še eno informacijo o stanju konditorske industrije.
Ključne besede: konditorska industrija, Hrvaška, Evropska unija, skupna trgovinska politika, skupna kmetijska politika, skupni evropski trg, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 896; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh