11. Oskrba starejših in invalidnih oseb na domu - poslovni načrtNina Jelen, 2023, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela je priprava poslovnega načrta za podjetje Oskrba starejših in invalidnih oseb na domu. Trenutno v Sloveniji podjetništvo v tej panogi še ni razvito, vendar ima dober potencial, da se bo začelo razvijati. V Sloveniji je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo občasno pomoč. Gre za to, da se uporabniku omogoči čim lažje in čim daljše dostojno življenje v domačem okolju in se tako ohranja njegova samostojnost čim dlje.
Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je v savinjsko-šaleški regiji dovolj povpraševanja po tej storitvi, da lahko ustanovimo podjetje, ki prinaša dobiček.
Ključne besede: poslovni načrt, pomoč na domu, staranje prebivalstva, podjetništvo, dobiček
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (995,10 KB) |
12. |
13. Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela : magistrsko deloAna Delišimunović, 2023, magistrsko delo Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 589; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,53 MB) |
14. Vloga terapevtskega psa v svetovalnem procesu pri mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami - študija primera : diplomska nalogaAnita Pertoci, 2022, diplomsko delo Opis: Vse več otrok se sooča z vedenjskimi in čustvenimi težavami in le ti v skrajnem primeru pristanejo v vzgojnih domovih. Otroci s travmatičnimi izkušnjami imajo najpogosteje tudi težave pri komunikaciji, učenju in odnosu z vrstniki. Eden od načinov, kako lažje odpreti srca teh otrok in jim pomagati skozi stiske, so terapije s pomočjo živali. Že v šestdesetih letih 20. stoletja je otroški psihoterapevt Boris Levinson predlagal uporabo živali kot so-terapevtov, saj naj bi pomagale prebiti led pri tistih osebah, ki se težko odprejo. Kasneje so tudi znanstveno dokazali, da psi v svetovalnih procesih pripomorejo k hitrejši učinkovitosti še na veliko drugih načinov.
Otroci se zelo dobro zavedajo, da jih živali ne obsojajo, zato so ob njih sproščeni. Z božanjem živali se stimulira sproščanje oksitocina, ki znižuje stres in strahove, deluje kot antidepresiv, pospeši potrebo po socializaciji in povezovanju z drugimi. Pozitivne lastnosti pasjega karakterja in vedenja lahko izkoristimo v psihosocialnem svetovanju pri otrocih in mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Ti otroci so že zaznamovani s slabimi življenjskimi izkušnjami in so razvili različne obrambne mehanizme, ki niso družbeno sprejemljivi. Pes v svetovalnem procesu predstavlja medij, ki jim poleg fizične sprostitve nudi še pozitivne izkušnje na področju samokontrole, motiviranosti, sodelovanja, vodenja, opazovanja in samokritičnosti.
V diplomski nalogi na praktičnem primeru predstavimo, kako pes, kot pomočnik svetovalca, vpliva na mladostnika z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter na sam proces svetovanja. Uporabili smo raziskovalno metodo študijo primera in se osredotočili na posamezni primer. Raziskava je kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih dokazov. Pokazala je, da je v svetovalnem procesu vloga psa, kot so-terapevta izrednega pomena, v smislu podpore svetovalcu, kar bistveno pripomore k uspešnosti svetovalnega procesa.
Ključne besede: terapija s pomočjo živali, psihoterapija, psihosocialna pomoč, mladoletniki, vedenjske težave, čustvene težave, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 644; Prenosov: 35
Celotno besedilo (696,55 KB) |
15. Dnevni center »Naj mladih ne vzgaja ulica« kot most med mladostnikom in starši : diplomska nalogaBarbara Omerzel, 2022, diplomsko delo Opis: Osrednja tema naloge izhaja iz poslanstva Dnevnega centra »Naj mladih ne vzgaja ulica« (v nadaljevanju dnevni center) in težav v odnosih med mladostnikom in njegovo družino. Dnevni center s svojim programom poskuša po najboljših močeh pomagati vključenim mladostnikom in družini. V nalogi se bomo dotaknili pojma pomena družine in ga pogledali iz perspektive mladostnika, ki obiskuje dnevni center in drugih različnih perspektiv družinskega odnosa. Pomemben vidik je družina kot sistem. Vsak družinski član s svojim delovanjem prispeva k delovanju enote. Komunikacija v družini je pomembna za poglabljanje osebnih odnosov in je stik med staršem in otrokom. V dnevnem centru se mladostnikom pomaga pri pridobitvi socialnih in komunikacijskih veščin (strpnosti, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, mirnemu reševanju konfliktov …), krepitvi pozitivne socialne mreže (izboljšanje odnosov v družini in z vrstniki) ter večjemu poznavanju in sprejemanju sebe. V raziskovalni nalogi smo poskušali povzeti mladostnikov pogled na dnevni center in doživljanje prejetih uslug centra. Večji poudarek je bil na mladostnikovi družinski dinamiki in spodbudi mladostnikov in staršev. Ugotavljamo, da v dnevnem centru najdejo mladostniki poleg učne pomoči tudi prostor za razvijanje sebe in določenih veščin, potrebnih za vsakdanje življenje. Vsi vključeni mladostniki pa vsekakor najbolj potrebujejo podporo pri razvoju osebnosti, usmerjanju, svetovanju in opolnomočenju tako zase kot za družinske odnose. Dnevni center je povezovalni dejavnik mladostnika in družine ter s tem most med mladostnikom in družino.
Ključne besede: pomoč mladostnikom, usmerjanje, vedenje, družine mladostnikov, pomoč, moč pozitivnih izkušenj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 718; Prenosov: 64
Celotno besedilo (783,37 KB) |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
