Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva : magistrsko delo
Aleksandra Ronner, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva smo obravnavali, kako je poskrbljeno za službe prvega odziva – policija, zdravstvo in poklicno gasilstvo – z vidika urejenosti in dosegljivosti psihološke pomoči in podpore. Ugotavljali smo, kakšni so bili začetki in kakšno je stanje danes. Spoznali smo razliko med psihološko pomočjo in psihološko podporo. Opisali smo, kdo lahko postane zaupnik in kakšno je njihovo usposabljanje. Opredelili smo vlogo psihologov pri zagotavljanju psihološke pomoči. Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili opisno, razlagalno, normativno, primerjalno, zgodovinsko in empirično metodo ter na koncu še metodo sinteze. V nadaljevanju smo raziskovali, katera služba prvega odziva ima dostopnejši sistem psihološke pomoči in podpore, kje so razlike in kje skupne točke. Primerjali smo organiziranost psihološke pomoči in podpore v Avstriji, na Švedskem in v Sloveniji ter pregledali njihov zgodovinski razvoj. Z anketnim vprašalnikom smo od respondentov pridobili stališča in mnenja o učinkovitosti psihološke pomoči ter podpore v službah prvega odziva in se spraševali, ali obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči oz. podpore v službah prvega odziva. Iz anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore, da je psihološka pomoč in podpora v službah prvega odziva učinkovita, kljub vsemu pa obstajajo pomanjkljivosti. Iz dveh kratkih intervjujev in literature smo pridobili podatke, da obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore v službah prvega odziva. V zaključnem delu smo podali predloge in nanizali rešitve, kako bi pripomogli k izboljšanju zagotavljanja psihološke pomoči in podpore v vseh izbranih službah prvega odziva
Ključne besede: psihosocialna pomoč in podpora, službe prvega odziva, policisti, gasilci, reševalci
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 1047; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

23.
Vpliv Covid-19 epidemije na finančne pomoči v kmetijstvu Republike Slovenije : magistrsko delo
Veronika Jenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Zagotavljanje in ohranjanje ustrezne finančne likvidnosti posameznikov in podjetij je predpogoj za uspešno premagovanje krizne situacije. Vpliv učinka epidemije Covid-19 na stanje v kmetijstvu je velik, zato je Republika Slovenija sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa in sploščevanje epidemiološke krivulje. V največji meri se okrevanje kmetijsko-gospodarskega področja izvaja preko finančne pomoči. Finančna pomoč v času krize omogoča, da se zagotovi stabilnost delovanja. Namenjena je reševanju težav in ne izvajanju nekih novih zastavljenih ciljev. Magistrsko delo povzema ukrepe finančne pomoči sprejetih za omilitev posledic epidemije COVID-19 v kmetijstvu v letu 2020. Sprejeti ukrepi so tako predstavljali nabor pomoči z usmeritvijo, da se čim prej z jasnimi, specifičnimi cilji in čim večjo zajeto populacijo upravičencev, zagotovi omilitev posledic epidemije. Nujni ukrepi pomoči so tako sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Ukrepi pomoči so morali biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa nagla. Izvedena analiza je pokazala, da je bilo v letu 2020 sprejetih devet ukrepov pomoči na področju kmetijstva, ki so omogočili premagovanje težav v zvezi z izpadom dohodka kot posledice epidemije COVID-19, katerih plačnik je bila ARSKTRP. Rezultati analize so še pokazali, da je bilo v skupnem znesku porabljenih le slabih 60 odstotkov namenskih finančnih sredstev. Vendar splošno gledano bi vzrok za manjšo porabo sredstev od predvidene lahko pripisali ali slabemu izračunu predlagatelja predpisa ali pa prestrogim razpisnim pogojem, na katere se vlagatelji niso (z)mogli odzvati. Na koncu bi lahko tudi rekli, da so rezultati uspešnosti poslovanja kmetijskega sektorja pomembnejši kot samo črpanje sredstev, vendar višja poraba razpoložljivih namenskih finančnih sredstev bolj pripomore k uspešnejšemu okrevanju kmetijske dejavnosti za posledicami vpliva epidemije COVID-19.
Ključne besede: kmetijstvo, COVID-19, epidemija, finančna pomoč, deljeno upravljanje, poraba finančnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 688; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (875,40 KB)

24.
Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcem : diplomska naloga
Janko Goljar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 695; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (876,87 KB)

25.
Udeležba pri kaznivem dejanju : magistrsko delo
Matjaž Lipar, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 70227; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

26.
Varstvo pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku : magistrsko delo
Manca Zima, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo si raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki jih bo z njimi preverjalo, zastavlja o varstvu položaja in pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku. Temelji na kvalitativnem primerjalnem pristopu pravne znanosti z uporabo deskriptivne metode, induktivne metode, metode kompilacije, aksiološke metode in metode sinteze. Na tej podlagi podaja integriran sistemski pregled določb mednarodnih, evropskih in domačih formalnih pravnih virov, ki urejajo položaj mladoletnega oškodovanca s posebnim poudarkom na njegovem sodelovanju v predkazenskem postopku in zunajkazenski institucionalni podpori. Predstavljena normativna ureditev je najprej analizirana glede skladnosti z mednarodnimi in evropskimi pravnimi viri ter Ustavo RS. Ta je potrjena tako z vidika formalnega zagotavljanja vseh identificiranih pravic mladoletnih oškodovancev v predkazenskem postopku in oblik dodatne pomoči kot tudi glede postopkov in načina obravnavanja mladoletnega oškodovanca v položaju žrtve kaznivega dejanja. V drugem delu so položaji, v katerih se posebne pravice mladoletnih oškodovancev po ZKP dopolnjujejo ali prepletajo z določbami drugih predpisov, pregledani z vidika notranje skladnosti. Potrdilo se je, da zaradi razdrobljenosti in nekonsistentnosti zakonodaje prihaja do notranjih nasprotij v pravni ureditvi, pri čemer so pomanjkljivosti, prekrivanja ali praznine pregledno konkretizirane v vsebinsko oblikovanih sklopih pravic mladoletnega oškodovanca v predkazenskem postopku in pri drugih oblikah zaščite. Temeljna možnost za izboljšanje položaja pri varstvu mladoletnih oškodovancev se kaže v povezavi zakonskih določb v zaokrožen sistem s celovito ureditvijo. Navedeno bi lahko dosegli v načrtovanem novem ZKP, s posebnim poglavjem za obravnavanje vseh kategorij mladoletnih oškodovancev (in prič) in preglednim ter vsebinsko in terminološko usklajenim povezovanjem z določbami drugih predpisov.
Ključne besede: mladoletni oškodovanec, predkazenski postopek, policija, varstvo pravic, pomoč in podpora žrtvam
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 8514; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

27.
Socialnovarstveni prejemki - primerjalna študija med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško ter problematika denarne socialne pomoči v Sloveniji : magistrsko delo
Karina Bezjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo kako je sistemiziran položaj socialne varnosti, natančneje se usmerimo v politiko socialne varnosti, načelo socialne varnosti in delovanje transferjev za delo, družino in socialne zadeve. Predstavljamo, kako se sistem transferjev za delo, družino in socialne zadeve odraža tudi v praksi. Pri raziskovanju in predstavitvi problematike na obravnavanem področju si pomagamo s teorijo in prakso ter tako predstavimo probleme in rešitve. Ugotavljamo, kakšne pravice do uveljavljanja se pojavljajo v družbi pri posameznikih ali družinah. V okviru raziskave primerjam družinske prejemke v Avstriji in na Hrvaškem s prejemki v Sloveniji. Predstavim primerjavo družinskih prejemkov, bistvene razlike pri uveljavljanju pravic, primerjavo socialne varnosti v omenjenih državah ter kako družinski prejemki in njihov obseg vlivajo na družbo, zaposlovanje in socialno varnost. V družbi veliko zanimanja vzbuja že samo misel na ljudi, potrebne denarne socialne pomoči, kar je bila tudi iztočnica za raziskovanje. Raziskujemoin predstavimo, zakaj prihaja do vedno večjega števila upravičencev oziroma ljudi, ki prejemajo denarno socialno pomoč, kaj je razlog za povečanje statističnih podatkov v obdobju ter kaj vpliva na višanje denarne socialne pomoči. Predstavimo problem, ki se v družbi pojavlja na področju denarne socialne pomoči, ter poskušamo najti rešitev in alternative za obvladovanje. Namen magistrskega dela je tudi predstaviti kakšna bi bila možna pot do alternativne oblike obravnavanja in zanimanja za področje, ki ureja socialnovarstvene interese ter izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, po morebitnih spremembah ter po vzpodbujanju razmišljanja širše javnosti.
Ključne besede: družinski prejemki, načela socialne varnosti, socialna politika, uveljavljanje pravic, denarna socialna pomoč
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2021; Ogledov: 1267; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (900,65 KB)

28.
Analiza prometnih nesreč motoristov : diplomska naloga
Simona Kozlevčar, 2019, diplomsko delo

Ključne besede: varnost v prometu, motoristi, promet, uporaba čelade, pomoč motoristom, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 1121; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

29.
Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršem : magistrska naloga
Nastja Vernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1304; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (868,79 KB)

30.
Pojav travme ob nenadni izgubi bližnje osebe in podpora žalujočim pri prebolevanju izgube : magistrska naloga
Mikela Veren, 2020, magistrsko delo

Opis: Izguba bližnjega je ena najbolj bolečih izkušenj ži ljenju. Smrt bližnje ljubljene osebe je eden naj ečjih uni erzalnih stresnih deja niko ži ljenju na katere se ečina ljudi uspešno prilagodi brez kliničnega posredo anja. Za nekatere pa je žalost bolj zapletena zaradi prepreta teža in deja niko izgube zaradi katerih ne pride do uspešne prilagodit e. Sindrom zapletene žalosti po zroča ečjo stisko in funkcionalno ok aro žalujočega eč let po izgubi izzi pa je, kako in kdaj posredovati. Doži ljanje nenadne smrti bližnje osebe je indi idualizirano pri čemer se posamezniki soočajo z močnimi čust i telesnimi spremembami in prilagodit ami ži ljenju. Neugodno razreše anje in prilagajanje na izgubo lahko pri ede do čust enih in fizičnih motenj zato je bist enega pomena stroko na pomoč žalujočim ter podpora socialnega okolja. V magistrski nalogi so zajeta osnovna spoznanja o soočanju z izgubo in nenadno smrtjo bližnje osebe. Pregled literature ključuje sistematično iskanje izsledko raziska in sintez ki se osredotočajo na osno ne mehanizme žalo anja in poja tra me med prebole anjem izgube. Poseben del naloge je namenjen tudi po eza i duho nosti in žalo anja. Namen magistrskega dela je celo itejše raziskati način žalo anja posamezniko ki se soočajo z nenadno izgubo ljubljene osebe. Ker gre pri tem za nepričako ano izgubo smo razisko ali prisotnost tra me ži ljenju oseb ki so izgubili bližnjo osebo. Zanimalo nas je s čim se morajo odrasli po smrti bližnje osebe spoprijeti, kako se jim ži ljenje spremeni ter kako vpliva podpora družinskih člano terape to in socialnega okolja na doži ljanje žalujočih. Rezultati kažejo na poziti no predela o izgube ne glede na starost in spol. Pri žalo anju imajo gla no logo družina prijatelji in partnerji ki žalujočim stojijo ob strani. Predelavo izgube žalujoči uspešno rešujejo tudi z oporo duho nosti. Rezultati nakazujejo premalo strokovne pomoči in neizobražen kader na področju nenadne smrti.
Ključne besede: nenadna smrt, soočanje z izgubo, travmatično žalovanje, pomoč žalujočim, duhovnost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh