Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Etika in morala sta pogosto smatrani kot samoumevni zahtevi pri delovanju vseh posameznikov v sodobni družbi. Ko govorimo o etičnosti posameznika, se predvsem sprašujemo, ali deluje dobro ali deluje zlonamerno. Na podlagi tovrstnega vprašanja se razvija tudi moralnost posameznikovega obnašanja. Ko delujemo kot posamezniki ali kot del neke večje družbe, moramo upoštevati principe, ki nas vodijo v boljše odnose, boljše življenje in boljše življenje v družbi. Zavoljo tega pogosto priskočimo na pomoč ljudem v stiski, pomagamo starejšim pri opravljanju vsakodnevnih opravkov, ponudimo roko nekomu, svoj čas, voljo ali materialne dobrine, zato da bi nekdo lažje zaživel. Vse to delamo, ker smatramo, da je to etično in moralno od nas. Etično z vidika presoje, da želimo dobro, moralno kot skupek naših principov delovanja v dobri luči. Skozi čas so se principi moralnosti oblikovali paralelno z razvojem sodobne družbe. Pa vendar se ljudje pogosto znajdemo na razcepu, ko se vprašamo, ali bo naše dejanje dovolj dobro, če bo nekje pustilo slabe posledice, ali je morda bolje delovati drugače. Napisana in nenapisana pravila ne predvidevajo vseh potencialnih situacij, zaradi česar se zopet znajdemo pred etično dilemo, če želimo delovati dobro ali slabo, če želimo delovati po določenih načelih, kot so na primer krščanska, ali pa enostavno delujemo po prvotnem impulzivnem instinktu, ker se nam to v tistem momentu zdi pravilna odločitev. S tovrstnimi vprašanji se srečujemo tudi pri opravljanju svoje službe, kjer je naše delovanje pogosto pod drobnogledom drugih. Delovno mesto je prostor, kjer se od nas pričakuje ugledno, profesionalno, spoštljivo in vzorno vedenje, zato se naše obnašanje tam prilagodi okolju in družbi in je morda drugačno, kot bi bilo v našem prostem času. Vendar ali bi se obnašali povsem tako, če bi bilo naše delovno mesto v pravnem poklicu, kjer bi se od nas pričakovalo drugačno obnašanje že zaradi določene medijske izpostavljenosti, varovanja uglednosti, kot tudi zaradi zaupanja ljudstva v naše pravično delo? V slednjem primeru so v pomoč kodeksi etike, kateri zajemajo posamezna načela obnašanja pravnih poklicev med opravljanjem njihovega dela kot tudi v zasebnem času, zavoljo varovanja ugleda in ohranjanju zaupanja ljudstva.
Ključne besede: posameznik, etika, pravila, obnašanje, odločanje
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 44
Celotno besedilo (587,58 KB)

Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre odnose znotraj družine. Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata spopasti na način, ki je ustrezen za oba. Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja. Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere. Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 922; Prenosov: 104
Celotno besedilo (613,36 KB)

Opis: Uvod in namen: Gleženj sodi med najpogosteje poškodovane sklepe. V večini primerov pride do lateralnega zvina gležnja, manj pogosto pa do medialnega in sindezmotskega. Poškodba gležnja je pogosta težava tako športnikov kot ostale populacije. Glede na pogostost poškodbe, predstavlja le-ta velik ekonomski strošek v zdravstveni stroki. Metode: Za diplomsko nalogo je bil narejen pregled in primerjava že izvedenih raziskav. Iskanje raziskav je potekalo v iskalnikih Google Scholar, ScienceDirect in PubMed, v knjižnici Zdravstvene fakultete in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati: V podroben pregled smo na podlagi vključitvenih kriterijev vpletli 48 raziskav, s katerimi smo raziskovali fizioterapevtske postopke zvina gležnja. Izključene so bile raziskave starejše od deset let in so zajemale kronične težave ter zlome in poškodbe mišic gležnja. Uporabnost: Edukacija fizioterapevtov s sodobnimi smernicami za kvalitetnejšo in bolje usmerjeno fizioterapevtsko obravnavo. Želimo razbremeniti medicinsko stroko in zmanjšati stroške zdravljenja zaradi primarnih in sekundarnih poškodb gležnja, kot tudi zmanjšati število poznejših zapletov zaradi nepravilne rehabilitacije. Omejitve: Osredotočili smo se na ligamentarne poškodbe – zato nismo vključevali raziskav, ki so osredotočene na poškodbe mišic. Izključili smo tudi kronične težave, nastale po zvinu gležnja ter zlome.
Ključne besede: Akutni zvin gležnja, poškodba gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, rehabilitacija gležnja, Ottawa pravila.
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2020; Ogledov: 3581; Prenosov: 536
Celotno besedilo (935,29 KB)

Opis: Kiberkriminal se vse bolj virozno širi po kibernetskem prostoru in predstavlja globalno naraščajočo grožnjo organizacijam in drugim uporabnikom spleta. V največji meri se kiberkriminal osredotoča na vladne organizacije, saj te predstavljajo vir najvrednejših informacij za izkoriščanje ter manipulacijo. Posledično takšen uspešen napad povzroči največjo možno škodo. Gre za sodobno obliko kriminala, ki vztrajno nadomešča njegove klasične oblike. Pojav vključuje različne načine zlorabe, vsem pa je skupna uporaba interneta ter omrežij. Internet je hekerjem omogočil, da se s svojimi tehnikami ter tehničnim znanjem hitro prebijejo do ključnih informacij na nelegalen način. Vsak informacijski sistem brez primerne zaščite in njenega ozaveščenega uporabnika je potencialno ogrožen. Tako predstavlja zagotavljanje varnosti in zasebnosti uporabnikov spleta največji izziv sodobne družbe.
Ključne besede: IKT, informacijska in komunikacijska tehnologija, informacijska varnost, varnostna politika, notranja pravila, vpeljava
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3581; Prenosov: 166
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: Doslej se odškodninski odgovornosti po 84. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ni posvečalo skoraj nič pozornosti. To preseneča, saj se področje vsekakor kaže za aktualno, še posebej po zdaj že več obsodbah Republike Slovenije (in tudi vrste drugih držav EU) tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitve 3. člena EKČP zaradi zaporskih razmer. Če glede odgovornosti države v takšnih primerih načeloma ne ostaja veliko spornega, pa je stanje drugačno glede morebitne neposredne odškodninske odgovornosti povzročitelja škode samega. Povsem zadostno podlago za (tudi) tako odgovornost daje sicer že Ustava Republike Slovenije, vendar pa se pri tem vendarle lahko pojavi več vprašanj tudi v zvezi z ustavno skladnostjo sedanje ureditve - na primer vprašanje enakosti pred zakonom, saj se ZIKS-1 za druge javne uslužbence ne uporablja. V vsakem primeru pa je seveda treba tudi najti odgovor ne samo na vprašanje, ali se po ZIKS-1 lahko neposredno odškodninsko odgovarja za ravnanje, nasprotno prepovedi mučenja, pač pa tudi, kakšno takšno ravnanje sploh lahko (vse) je. Gre za problematiko, pri kateri prihaja do svojevrstnega prepletanja institutov in pojmov tako nacionalnega kot tudi mednarodnega značaja.
Ključne besede: prepoved mučenja, neposredna odškodninska odgovornost, javni uslužbenci, razlagalna pravila, jurisprudenca
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2599; Prenosov: 160
Celotno besedilo (674,18 KB)