251. Zakonodajne spremembe na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravu : diplomsko deloPetra Gorenc, 2017, diplomsko delo Opis: Kolektivno upravljanje pravic je posebnost avtorskega prava. Razvilo se je z namenom izboljšanja pogajalskega položaja avtorjev nasproti uporabnikom njihovih del. S skupinskim nastopom so avtorji lahko zahtevali pravičnejše nadomestilo za uporabo del. Kolektivna oblika upravljanja pravic v določenih primerih predstavlja edini način, preko katerega lahko avtor uveljavi svoje pravice. V razmerah množične in razprostranjene uporabe del je za avtorja lažje in učinkovitejše, da prepusti upravljanje pravic pooblaščeni kolektivni organizaciji in se sam lahko posveti nadaljnjemu avtorskemu ustvarjanju. Na drugi strani je uporabniku olajšana pridobitev dovoljenja za uporabo številnih avtorskih del. Diplomsko delo obravnava spremembe slovenske zakonodaje na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravu. Od sprejetja prvega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 do danes je bil zakon noveliran sedemkrat. Največjo spremembo predstavlja konec preteklega leta 2016 sprejet nov zakon, t. i. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Nov zakon ločeno obravnava kolektivno upravljanje od drugih vsebin avtorskega prava. Sprejetju novega zakona je med drugim botroval tudi prenos Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. februarja 2014, o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu v slovenski pravni red. Ključne besede: kolektivno upravljanje, kolektivne organizacije, avtorsko pravo, prenos direktive Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2687; Prenosov: 166
Celotno besedilo (892,78 KB) |
252. Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morju : diplomsko deloJure Dolinar, 2016, diplomsko delo Opis: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru. Ključne besede: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2567; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,56 MB) |
253. |
254. |
255. Vpliv življenjskega standarda na nakup nepremičnine (Primerjava Slovenija in Avstrija) : magistrsko deloMarina Nell Arella, 2016, magistrsko delo Ključne besede: nepremičninski trg, življenjski standard, bruto domači proizvod, davčna zakonodaja, stvarno pravo, lastninska pravica, Avstrija, Slovenija Objavljeno v ReVIS: 19.12.2017; Ogledov: 2910; Prenosov: 149
Celotno besedilo (2,32 MB) |
256. Univerzalna temeljna norma prava : doktorska disertacijaPetja Mihelič, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: etika, pravo, bit, najstvo, relativizem, objektivnost, Kristus, naravnopravni sistem, disertacije Objavljeno v ReVIS: 18.12.2017; Ogledov: 2967; Prenosov: 219
Celotno besedilo (2,97 MB) |
257. |
258. |
259. |
260. |