Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025. Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu. Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja, potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Ključne besede: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 30; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja predstavlja pomemben del promocije zdravja, saj ljudi spodbuja k izobraževanju in sprejemanju premišljenih odločitev za zdrav življenjski slog. Prehrana med nosečnostjo in dojenjem ima ključen vpliv na zdravje nosečnice oziroma doječe matere ter pomembno vpliva na razvoj ploda ali novorojenčka. Ustrezna prehrana prispeva k pravilni rasti otroka in spodbuja normalen potek nosečnosti. Že v fazi načrtovanja nosečnosti je smiselno posvetiti pozornost prehranskim navadam, jih po potrebi izboljšati ter prilagoditi življenjski slog za dobrobit matere in otroka. Namen raziskave je opredeliti pomen in potek zdravstvene vzgoje doječe matere o prehrani v poporodnem obdobju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je bilo opravljeno na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbran je bil namenski vzorec, vključeval je šest mater starejših od osemnajst let, ki so v poporodnem obdobju dojile, ali še dojijo. Rezultati: Vse intervjuvanke so povedale, da je zdravstvena vzgoja o prehrani v poporodnem obdobju zelo pomembna, a so informacije zdravstvenih delavcev o tem pomanjkljive, največ so izvedele iz izkušenj drugih doječih mater, knjig, prek interneta ter socialnih omrežij. Zdravstveni sistem in izobraževalne ustanove bi morali okrepiti podporo ženskam v času nosečnosti in po porodu z zagotavljanjem kakovostnih, dostopnih ter strokovno utemeljenih informacij o prehrani. Poseben poudarek naj bo na preventivi in ozaveščanju o ustrezni prehrani, ki prispeva k zdravemu razvoju otroka in dobremu počutju matere. Razprava: Ugotovili smo, da ima zdravstvena vzgoja doječih mater o prehrani v poporodnem obdobju ključno vlogo, saj pravilna prehrana pomembno vpliva na kakovost materinega mleka, materino zdravje in optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: Prehrana v nosečnosti, prehrana v poporodnem obdobju, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 16; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehranska podpora pri kritično bolnih pacientih v enotah intenzivne terapije, lahko zmanjša tveganje za zaplete, izboljša klinične izide in prispeva k hitrejšemu okrevanju. Preučevanje prehranskih potreb teh pacientov, izzivov in ovir, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci, je ključno za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil raziskati prehransko podporo in oskrbo pacientov v enoti intenzivne terapije. Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter analizo pridobljenih virov. Osredotočili smo se na prehransko podporo in oskrbo pacientov v enoti intenzivne terapije. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 18 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google Učenjak, ScienceDirect). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer »enota za intenzivno nego«, »kritična nega«, »prehranska podpora«, »enteralna prehrana«, »stanje prehranjenosti« in »preprečevanje podhranjenosti«. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire objavljene v obdobju 2013–2023 in dostopnost celotne vsebine s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND). Rezultati: V pregled smo vključili članke v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v novembru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so prehranske potrebe pacientov, učinki prehranske podpore na klinične izide ter ovire in izzivi pri zagotavljanju prehranske podpore, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov in pripravo priporočil. Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da je ustrezna prehranska podpora ključnega pomena za izboljšanje kliničnih izidov pacientov v enoti intenzivne terapije. Razprava poudarja potrebo po multidisciplinarnem pristopu, dostopu do jasnih smernic in nenehnem izobraževanju zdravstvenih delavcev, saj pomanjkanje znanja, virov in usklajenosti ostajajo glavne ovire za optimalno izvajanje prehranske podpore
Ključne besede: prehranska podpora, enteralna prehrana, kritično bolni pacienti, intenzivna nega, preprečevanje podhranjenosti, multidisciplinarna oskrba.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 24; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Izhodišča: Nasilje in zloraba sta družbeni problem, ki potrebuje še veliko raziskovanja problematike za boljše ukrepanje in preprečevanje nasilja. Nasilje nad starejšimi je posledica več dejavnikov, ki se prepletajo. Pomembno je ozaveščanje javnosti o nasilju in zlorabi. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala decembra in januarja 2025 v občini Krško. Sodelovalo je 10 starejših oseb. Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci nasilje povezujejo z nečim negativnim. Intervjuvanci se strinjajo, da je pomembno o nasilju ozaveščati javnost, saj to prispeva k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu preprečevanju. Razprava: Iz raziskave je bilo razvidno, da sta nasilje in zloraba negativna pojava, ki vplivata tako na posameznika kot družbo. Za posameznika ima lahko fizične, psihične in čustvene posledice. Nasilje krši temeljne človekove pravice, kot sta varnost in svoboda.
Ključne besede: nasilje, zloraba, oskrba na domu, starejši
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 32; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Izhodišča: Pandemija covida-19 je prinesla izzive na vseh ravneh družbe, vključno s potrebo po varovalnih in omejitvenih ukrepih za preprečevanje širjenja virusa. Uspešnost ukrepov je odvisna od poznavanja in pripravljenosti prebivalstva na njihovo izvajanje. Ta raziskava proučuje samooceno poznavanja ukrepov med prebivalci Slovenije ter identificira dejavnike, ki vplivajo na njihovo upoštevanje. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z uporabo spletne ankete. Uporabljen je bil strukturiran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani s statističnimi metodami, vključno s testiranjem hipotez in regresijsko analizo. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da so anketiranci najbolje poznali ukrepe, kot so pravilna higiena kihanja in kašlja (70 %), obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih (73 %) in obvezno razkuževanje rok (73 %). Najmanj poznani ukrepi so bili mobilna aplikacija za sledenje stikom (42 %), evidentiranje udeležencev na dogodkih (49 %) in omejitev potovanj v države s poslabšano epidemiološko sliko (55 %). Najpogostejši razlog za upoštevanje ukrepov je bil zaščita ranljivih skupin, nezaupanje v odločevalce pa glavni razlog za neupoštevanje ukrepov. Analiza je pokazala, da poznavanje ukrepov pozitivno korelira z njihovo implementacijo (r = 0,70), medtem ko spol ni bil statistično značilen dejavnik pri upoštevanju ukrepov. Analiza ni potrdila, da bi bila nerazumljiva navodila glavni razlog za neupoštevanje ukrepov. Razprava: Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen komuniciranja in izobraževanja prebivalstva o varovalnih in omejitvenih ukrepih v obdobjih javnozdravstvenih kriz. Za povečanje zaupanja in s tem tudi učinkovitosti ukrepov je ključno zagotavljanje doslednih in razumljivih informacij, podprtih z dokazi. Pridobljeni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju vedenja prebivalstva v kriznih razmerah in ponujajo smernice za prihodnje javnozdravstvene strategije.
Ključne besede: covid-19, varovalni ukrepi, omejitveni ukrepi, javno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 26; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,77 MB)