1771. Razlaga pogodb : kritična analiza diskrepance med razlago pogodbenih določil po Obligacijskem zakoniku in v sodni praksiAndraž Zorec, 2023, magistrsko delo Opis: Razlaga pogodbenih določil predstavlja enega izmed najpomembnejših in najtežjih delov vsakega pravnega spora v zasebnem (obveznostnem) pravu. Pravilno razumevanje obveznih razlagalnih pravil bi torej moralo biti eno od osrednjih zanimanj tako pravne teorije kot pravne prakse. V okviru analize 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in sodne prakse je prikazano, kako slovenska sodišča razlagajo določbe OZ, kateri pristop se največkrat uporablja pri razlagi pogodbenih določil in katere metode razlage prevladujejo. Pri delu kot glavno metodo uporabimo avtonomno pravno (normativno dogmatična metoda). Osredotočimo se na razumevanje in uporabo (razlago) pravnih pravil, določenih v OZ, pri čemer uporabimo predvsem jezikovno in formalno-logično analizo. Pri proučevanju pristopov in metod razlage pogodbenih določil v slovenski sodni praksi uporabimo metodo analize. Prav tako v poštev prideta sociološka metoda in primerjalnopravna metoda. Namen magistrskega dela je na podlagi analize določb OZ in sodne prakse slovenskih sodišč prikazati pravila oziroma pristope k razlagi pogodbenih določil v slovenskem pravnem redu. S tem želimo prikazati nejasnosti, ki sledijo iz trenutne normativne ureditve, z analizo sodne prakse slovenskih sodišč pa prispevati podatke o različnih pristopih in množici pravnih argumentov na način, da bodo ti izsledki uporabni tudi za pravno prakso. Ni namreč nepomembno, kdaj je treba uporabljati pogodbeno določilo tako, kot se glasi, in kdaj ne oziroma kdaj je pogodbeno določilo sporno in kdaj nejasno ter kdaj mora razlaga temeljiti na objektivističnem ali subjektivističnem pristopu. Pričakovati je, da bo obravnava pomagala oziroma spodbudila strokovno javnost k večji pozornosti glede uporabe pravil razlage. Izsledki lahko prav tako koristijo praktikom v fazi priprave pogodbenih določil in v fazi njihove razlage.
Ključne besede: razlaga pogodbenih določil, argumentacija, 82. člen Obligacijskega zakonika, tekstualizem, iskanje namena
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1096; Prenosov: 5 |
1772. |
1773. SODOBNI FIZIOTERAPEVTSKI POSTOPKI PRI OCENJEVANJU TELESNE DRŽENina Čuček, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Sodobni fizioterapevtski postopki pri ocenjevanju telesne drže se srečamo s spoznavanjem pravilne telesne drže in vrstami nepravilne telesne drže. Naloga zajema krajše opise posameznih postopkov, ki jih kasneje v rezultatih in razpravi med seboj primerjamo in ugotavljamo, kateri in kakšni so. Na kratko se dotaknemo tudi zdravljenja in fizioterapevtske obravnave slabe telesne drže. Namen diplomske naloge je predstaviti sodobne pristope za oceno telesne drže ter možnosti zdravljenja ob morebitnih odstopanjih. Cilj je analizirati zanesljivost in prednosti ter slabosti uporabe sodobnih metod za spremljanje telesne drže v okviru preventivne fizioterapevtske obravnave. Zastavili smo si vprašanje, kateri so sodobni fizioterapevtski pristopi za oceno telesne drže? Za odgovor na to vprašanje smo uporabili 9 raziskovalnih člankov, ki smo jih med sabo primerjali in iskali podatke o zanesljivosti teh postopkov ter podatke o njihovih prednostih in slabostih. Razprava o sodobnih fizioterapevtskih postopkih za oceno telesne drže poudarja njihovo ključno vlogo pri izboljšanju zdravja pacientov in optimizaciji terapevtskega pristopa. Metode se razlikujejo po tehničnih značilnostih, zanesljivosti in enostavnosti uporabe, vendar omogočajo zanesljivo oceno drže. Ugotovili smo, da so rezultati in izbira samega postopka odvisni od več dejavnikov. Nekateri sodobni pristopi so zdravju prijaznejši, vendar so zato lahko površno izvedeni s strani fizioterapevta, spet drugi so dražji in zdravju škodljivi pa vendar natančnejši in nudijo sledljive podatke.
Ključne besede: ocenjevanje v fizioterapiji, fizioterapevtska diagnostika, ocena telesne drže, sodobni postopki v oceni telesne drže.
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2023; Ogledov: 1344; Prenosov: 87
 Celotno besedilo (887,78 KB) |
1774. PACIENT S SOMATOSENZORNIM TINITUSOM IN FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVANejc Mikič, 2023, diplomsko delo Opis: Tinitus je simptom, ki ga označuje zaznava zvoka, ki ni povzročen s strani zunanjega dražljaja. V blažji obliki se pojavlja pri 10–15 odstotkih prebivalstva, v hujši obliki pa pri približno enem odstotku in lahko vodi do nastanka utesnjenosti, depresije ali celo samomora. Strošek zdravljenja tega nadležnega simptoma je ocenjen na 600–1544 EUR, čeprav ga trenutno bolj zakrivamo in ne odpravljamo. Prevladujoča oblika tinitusa je subjektivni tinitus, ki ga zaznava zgolj prizadeta oseba. Somatosenzorna oblika subjektivnega tinitusa je povezana z disfunkcijo vratu ali čeljusti, zato je nanjo s fizioterapijo možno vplivati. Ker trenutno v nobenih smernicah za zdravljenje tinitusa ne omenjajo fizioterapije, smo pregledali znanstveno literaturo na tem področju in ugotovili, da je bilo narejenih več raziskav, ki pričajo o učinkovitosti fizioterapije pri zdravljenju subjektivnega somatosenzornega tinitusa. Obstaja zadostno število kakovostnih randomiziranih raziskav, da lahko trdimo, da fizioterapevtska obravnava s pomočjo KT, manualne terapije, terapije miofascialnih prožilnih točk, laserja in TENS-a lahko pomaga ali celo odpravi somatosenzorno obliko tinitusa. Na podlagi pridobljenih rezultatov priporočamo, da se paciente z diagnozo subjektivnega somatosenzornega tinitusa napoti k fizioterapevtu. Za določitev najučinkovitejše možne fizioterapevtske obravnave za zdravljenje pacientov s somatosenzornim tinitusom predlagamo izvedbo več kakovostnih randomiziranih raziskav s tega področja.
Ključne besede: Tinitus, manualna terapija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2023; Ogledov: 2092; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,19 MB) |
1775. |
1776. |
1777. Trženje ideologije na primeru nacizmaKatarina Palčič, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo proučuje trženje nacistične politične ideologije z analizo njene propagande v času od medvojnega obdobja do zaključka 2. svetovne vojne v Nemčiji in primerjave s sodobnimi marketinškimi načeli. Raziskava izhaja iz teze, da pojem propaganda ne nudi dovoljšne širine za legitimen opis nacističnih metod uveljavljanja ideologije in da je sam nacizem mogoče obravnavati kot tržno znamko. Namen raziskave je razširiti pojmovanje nacistične propagande in jo predstaviti kot dobro premišljen in strukturiran politični marketing ter s tem poglobiti razumevanje nacističnih marketinških metod pri uveljavljanju svoje ideologije.
Ključne besede: nacizem, ideologija, propaganda, politični marketing, trženje, tržna znamka
Objavljeno v ReVIS: 18.11.2023; Ogledov: 1283; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,23 MB) |
1778. |
1779. VLOGA ŽENSKE V SODOBNI DRUŽBIKarin Črnigoj, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna.
Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju.
Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase.
Ključne besede: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2023; Ogledov: 1693; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,39 MB) |
1780. STIGMA DEBELOSTIAna Rameša, 2023, ni določena Opis: V sodobnih zahodnih družbah je lepotni ideal vitkost. Vse, kar je povezano z debelostjo, ima negativno konotacijo. Debeli ljudje so podvrženi stigmatizaciji, ki se kaže v obliki negativnih stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Stigmatizacija pogosto izvira iz napačnega prepričanja, da je debelost posledica neustreznega življenjskega sloga in ne kompleksna bolezen. Na tem prepričanju temelji pogost predsodek, da so debeli ljudje leni. Stigmatizirani ljudje občutijo psihološke, socialne in telesne posledice. Prav stigma debelosti je tista, zaradi katere so pogosto ujeti v začarani krog debelosti. Stigmatizacija se pojavlja tako na ravni osebnih odnosov kot sistemsko, npr. v zdravstvenih ustanovah, šolah in na delovnih mestih, nenazadnje se širi tudi prek medijev. Mnoge raziskave kažejo, da so debeli posamezniki največkrat stigmatizirani s strani oseb z normalno telesno težo, ki jim pripisujejo negativne lastnosti, pri čemer prihaja do razlik med spoloma. Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske običajno bolj negativna stališča do debelosti kot moški, so bolj obremenjene z zunanjostjo in imajo večji strah pred pridobivanjem telesne teže, tudi če imajo normalno telesno težo. V naši diplomski nalogi smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali odrasle ženske z normalno telesno težo stigmatizirajo debele ljudi oz. jim na podlagi njihovega videza pripisujejo negativne lastnosti. S pomočjo metode fokusnih skupin smo pri ženskah z normalno telesno težo raziskovali njihov odnos in percepcijo debelosti; zanimalo nas je, ali mislijo, da so debeli ljudje leni, manj inteligentni in neprivlačni. Ugotovili smo, da je večina udeleženk mnenja, da so debeli ljudje leni in neprivlačni, niso se pa strinjale s trditvijo, da so manj inteligentni. Skozi analizo njihovih odgovorov smo našli elemente negativnega stereotipiziranja, predsodkov in diskriminacije. Prišli smo do sklepa, da zmanjšanje stigme debelosti zahteva širše ozaveščanje, izobraževanje in spremembe v družbi ter podali konkretne predloge za destigmatizacijo in nadaljnje raziskave.
Ključne besede: debelost, stigmatizacija, stereotipi, predsodki, diskriminacija
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2023; Ogledov: 1691; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,41 MB) |
