221. |
222. |
223. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 348; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
224. Vloga svetovalne službe in svetovalnih pogovorov pri otrocih s čustveno-vedenjskimi težavamiTajda Ivanjko, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se največkrat kažejo čustveno-vedenjske težave učencev in predvsem, kakšna je pri zaviranju motečega vedenja otrok, vloga svetovalne službe. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer pet intervjujev, s svetovalnimi delavci osnovnošolskih, prilagojenih, izobraževalnih programov.
Rezultati analize pridobljenih podatkov so pokazali, da se glavna težava pri delu z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami kaže predvsem v neustreznosti diagnosticiranja. Kot lahko povzamemo, je ČVT v veliki večini uvrščena med druge motnje, kar še dodatno otežuje delo strokovnega kadra. Poleg tega se svetovalni delavci v nekaterih primerih ne čutijo dovolj strokovno usposobljeni za delo z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami. Največji izziv pri delu z otroki s ČVT predstavljajo tvegane oblike vedenja, tj. nesodelovanje, opozicionalnost, fizično in verbalno nasilje, uničevanje šolskega inventarja, samopoškodovanje itn. Strategije, ki se jih svetovalni delavci največkrat poslužujejo pri delu z učenci s ČVT, so predvsem razredne delavnice in pa redne individualne obravnave. Prav tako je kot nujno in učinkovito izpostavljeno delo s starši in z zunanjimi strokovnjaki. Sodelovanje z učitelji, intervjuvanci po večini ocenjujejo kot dobro, odvisno predvsem od izkušenosti učitelja. Ko govorimo o odgovornosti učitelja in svetovalnega delavca pri delu z otroki s ČVT, je glede na rezultate odgovornost smiselno porazdeljena – po mnenju svetovalnega kadra včasih celo večja na strani učitelja. Odgovornost, ki je preložena na svetovalne delavce, se izraža predvsem na način, da so s strani svetovalnih delavcev pričakovane hitre in učinkovite rešitve, ki naj bi moteče vedenje učenca nemudoma izboljšale. Strnemo lahko, da je obravnava otrok s čustveno-vedenjskimi težavami izredno kompleksna ter dalj trajajoča in zahteva sodelovanje in povezovanje strokovnega kadra, zunanjih institucij ter strokovnjakov.
Izvedena raziskava bo lahko s pridobljenimi rezultati in ugotovitvami, v prihodnje, prispevala k izboljšanju svetovalne prakse ter nudenju smernic in napotkov za učinkovitejše delo z otroki s ČVM.
Ključne besede: čustveno-vedenjska motnja/težava (ČVM/ČVT), prilagojen program, svetovalna služba, osnovnošolski učenci, moteče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 9
Celotno besedilo (878,84 KB) |
225. |
226. |
227. Degree-balanced decompositions of cubic graphsBorut Lužar, Jakub Przybyło, Roman Soták, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: We show that every cubic graph on ▫$n$▫ vertices contains a spanning subgraph, in which the number of vertices of each degree deviates from ▫$\frac{n}{4}$▫ by at most ▫$\frac{1}{2}$▫, up to three exceptions. This resolves the conjecture of Alon and Wei ({\em Irregular subgraphs, Combin. Probab. Comput. 32(2) (2023), 269--283}) for cubic graphs.
Ključne besede: irregular subgraph, repeated degrees, degree-balanced decomposition
Objavljeno v ReVIS: 23.05.2025; Ogledov: 322; Prenosov: 1
Celotno besedilo (586,76 KB) |
228. Analiza pojavnosti depresije med starostniki, živečimi v domačem okolju v povezavi s sociodemografskimi dejavnikiNatalija Hozjan Komac, 2025, ni določena Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni.
Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 286; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,95 MB) |
229. SAMOOSKRBA STAREJŠIH V LOKALNEM OKOLJUMateja Petan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Samooskrba se nanaša na zavesten trud pacientov za ohranitev oziroma izboljšanje lastnega zdravja in odločitve glede blaženja starostnih simptomov. Neprimerna samooskrba je namreč eden najpomembnejših dejavnikov za slabo prognozo bolezni in je neposredno povezana s slabšanjem pacientovega stanja. Namen raziskave je preučiti izkušnje zdravstvenih delavcev glede samooskrbe starejših v lokalnem okolju v Posavski statistični regiji.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink).
Rezultati: Med potrebami starostnika pri oskrbi v lokalni skupnosti so anketiranci kot najpomembnejšo izpostavili potrebo po pripadnosti, ki zajema ljubezen, empatijo in povezovanje (AS = 4,70, SD = 0,61), med vsakdanjimi storitvami pomoč pri prehranjevanju (AS = 4,71, SD = 0,52), med osnovnimi zdravstvenimi storitvami na primarni ravni nujno medicinsko pomoč (AS = 4,84, SD = 0,37), med specialističnimi zdravstvenimi storitvami pa preprečevanje oziroma lajšanje bolečin (AS = 4,80, SD = 0,40). Pri psiholoških storitvah na primarni ravni oskrbe starostnikov v lokalni skupnosti je najbolj izpostavljena čustvena podpora (AS = 4,65, SD = 0,54), kot najbolj potrebno znanje oziroma spretnosti pri oskrbi starostnika v lokalni skupnosti pa obvladovanje kroničnih bolezni (AS = 4,61, SD = 0,53).
Razprava: V raziskavi smo prikazali različne potrebe pri oskrbi starostnika v lokalni skupnosti, sodelujoči pa so najbolj poudarili potrebo starostnikov po pripadnosti, ki zajema ljubezen, empatijo in povezovanje, potrebo po varnosti, ki zajema načrtovanje in preprečevanje, ter biološke in psihosocialne potrebe, med katere spadajo mobilnost, počitek, vključevanje v aktivnosti, zdrava prehrana in udobje. Odgovori respondentov v raziskavi so pokazali, da so najpomembnejše storitve pri vsakdanjih dejavnostih starostnika v lokalni skupnosti pomoč pri prehranjevanju, umivanju, oblačenju, osebni higieni, prevozih in gospodinjstvu. Respondenti so izpostavili pomen osnovnih zdravstvenih storitev na primarni ravni, najbolj storitev nujne pomoči, pomoč pri varni uporabi zdravil ter redne zdravniške preglede. Pri specialističnih zdravstvenih storitvah so poudarili pomen pomoči pri preprečevanju in lajšanju bolečin, paliativni oskrbi ter rehabilitaciji oz. uporabi rehabilitacijskih pripomočkov. V povezavi s psihološkimi storitvami se je izkazala za najpomembnejšo pomoč pri čustveni podpori, povezovanju skupnosti, družine in uporabnikov ter skupnostni oskrbi – naboru storitev, ki starostnikom z ovirami omogočajo življenje v skupnosti ter druženje na domu, torej pogovor, branje časopisa, formalne in neformalne skupine ipd. Respondenti so v sklopu pomena znanja ter spretnosti pri oskrbi starostnika največkrat poudarili veščine za obvladovanje kroničnih bolezni, celostno obravnavo starostnikov, skrb za varnost v okolju (preprečevanje padcev, okužb, slabe prehranjenosti, zlorab in nasilja) ter za zdravje in zdravo prehrano.
Ključne besede: samooskrba, starostniki, potrebe, zlorabe, nasilje, Posavska statistična regija
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 315; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,58 MB) |
230. KONTINUIRANO IZOBRAŽEVANJE VODSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGIBlaž Muhič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poklici v zdravstveni negi so zahtevni zaradi dinamike stroke – nenehnih novosti in sprememb. Zato so za delavce v zdravstveni negi (še posebno vodje) dodatna izobraževanja izredno pomembna za ustrezno vodenje zdravstvenega tima. Vloga vodje je zelo zahtevna, saj mora imeti veliko pozitivnih lastnosti in jih znati tudi primerno uporabljati, znanje pa pridobivati ter nadgrajevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Namen naše raziskave je preučiti poznavanje možnosti kontinuiranega izobraževanja na področju vodenja, namenjenega vodstvenim delavcem v zdravstveni negi v Sloveniji.
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela in kvalitativni metodi raziskovanja. Potekala je do marca 2025. Kriterij za sodelovanje pri intervjuju je bila vodstvena funkcija v srednjem ali nižjem menedžmentu v zdravstveni negi, ki neprekinjeno traja vsaj eno leto (npr. vodja patronažne službe, vodja oddelka, reševalne enote …). V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, vsi so vodje (vodja oddelka, diplomirana medicinska sestra v vlogi vodje tima, vodja reševalne enote, vodja patronažne službe). Predhodno smo pridobili soglasje ustanove, v kateri smo opravljali intervjuje.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega pet oseb ženskega in ena oseba moškega spola. Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo. Dve osebi sta vodji oddelka, ostale štiri so glavne ali odgovorne medicinske sestre na oddelkih. Vsi intervjuvanci menijo, da je kontinuirano izobraževanje danes izrednega pomena, saj se vsakodnevno pojavljajo novosti oziroma spremembe, s katerimi se moramo zdravstveni delavci redno seznanjati in jih upoštevati. Vsi se tudi strinjajo s trditvijo, da bi se moral vsak dober vodstveni delavec v zdravstveni negi zavedati pomembnosti kontinuiranega izobraževanja in o tem seznanjati tudi sodelavce.
Razprava: Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz sodelujoče ustanove, je razvidno, da ima največ vodstvenih delavcev visokošolsko izobrazbo, manj pa magisterij ali specializacijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vodstveni delavci na izobraževanja prijavljajo sami, kar pa je zaradi pomanjkanja kadra ali odsotnosti odobritve s strani delodajalca pogosto onemogočeno. Kljub temu nekaterim vodstvenim delavcem uspeva, da se dodatnih izobraževanj udeležujejo celo na mesečni ravni, vsi pa trdijo, da se pomena dodatnih izobraževanj, še posebno s področja vodenja dobro zavedajo.
Ključne besede: vodenje, menedžment, izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 301; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,03 MB) |
