21. Prosvetljenost populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlara Antolović, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Uporaba komplementarne in alternativne medicine v zahodnih državah se je v zadnjih desetletjih močno povečala in vzbudila številne raziskave ter veliko zanimanje splošne javnosti. Iz tega razloga sem se odločila, da s pomočjo raziskave raziščem, kakšna je stopnja prosvetljenosti populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu. Metoda: Raziskava, ki je bila opravljena, temelji na empirični kvantitativni metodi dela. Na podlagi preučene literature je bil sestavljen anketni vprašalnik s 23 vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 369 naključno izbranih ljudi. Rezultati: S pomočjo analize anketnega vprašalnika so bili pridobljeni rezultati, ki so prikazali, kakšna je prosvetljenost populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu. Anketirani dobro poznajo alternativne pristope v zdravstvu in jih tudi pogosto uporabljajo. Razprava: V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da velika večina anketirancev pozna alternativne metode zdravljenja in jin tudi uporablja. Najpogosteje uporabljajo zeliščarstvo, ki ga tudi najbolje poznajo. Namen uporabe alternativnih pristopov v zdravstvu je najpogosteje lajšanje bolečin. Za namen samozdravljenja pa najpogosteje uporabljajo meditacijo. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da skoraj polovica zajetih v raziskavo ne seznani svojega zdravnika ob uporabi alternativnih pristopov v zdravstvu, kar lahko pripelje do hudih posledic. Iz tega razloga je potrebno izobraževanje tako pacientov kot tudi zdravnikov o alternativnih pristopih v zdravstvu.
Ključne besede: zdravje, alternativna medicina, lajšanje bolečin, izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 61; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (5,30 MB) |
22. |
23. |
24. Pomen zgodnjega preprečevanja srčno–žilnih bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBarbara Šulek, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Ključne besede: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 71; Prenosov: 0
Celotno besedilo (974,83 KB) |
25. Kratkoročna učinkovitost večkomponentnega fizioterapevtskega programa zdravljenja pri mladih športnikih z Osgood-Schlatterjevim sindromom : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaMitja Bračič, 2025, doktorska disertacija Opis: Osgood-Schlatterjev sindrom (OSS) je pogosta poškodba zaradi prekomerne obremenitve patelarnega ligamenta, ki vse pogosteje prizadene mlade športnike. Povezan je s prekomernimi športnimi obremenitvami, vrsto obremenitev, športnim terenom in telesno rastjo. Namen te raziskave je bil oceniti kratkoročne učinke šesttedenskega rehabilitacijskega programa pri mladih športnikih z OSS. Dvajset udeležencev (starih od 13 do 16 let) je zaključilo 18 obravnav programa, ki je vključeval vadbo za krepitev moči, terapijo s fokusnimi udarnimi valovi (fESWT) in terapijo EMMT. Na začetku in ob koncu programa smo merili telesno sestavo, kontraktilne lastnosti sprednjih (rectus femoris, vastus medialis, vastus lateralis) in zadnjih stegenskih mišic (biceps femoris) ter stopnjo bolečine VAL. Program je vplival na povečanje mišične mase ter zmanjšal delež maščobne mase (p < 0,001). V obeh nogah se je skrajšal čas krčenja mišic (Tc) in izboljšal mišični tonus (Dm) (p < 0,001). Čas sproščanja mišic se je pomembno skrajšal pri dominantni nogi za rectus femoris in biceps femoris. Raven bolečine (VAL) se je bistveno zmanjšala z 83,0 na 10,0 (p < 0,001). Rezultati potrjujejo učinkovitost programa pri izboljšanju funkcije mišic, telesne sestave in zmanjšanju bolečine pri mladih športnikih z OSS.
Ključne besede: fizioterapija, Osgood-Schlatterjev sindrom, diagnostika, vadba, šport mladih
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2025; Ogledov: 38; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,55 MB) |
26. |
27. Inhalacijska terapija pacienta pri kronični obstruktivni pljučni bolezni : pregled literatureLuka Gumilar, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je progresivna pljučna bolezen, za katero je značilna zapora dihalne poti in katere najpogostejši povzročitelj je kajenje. Za KOPB ni zdravila, vendar lahko z različnimi metodami upočasnimo njeno napredovanje. Metode: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature z analizo domače in tuje strokovne ter znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz Science Direct, PubMed in Medline. Upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Pregled in analizo vključenih člankov smo prikazali v tabelarni obliki. Rezultati : V analizo smo zajeli 16 raziskav na izbrano temo. Iz raziskav smo ugotovili, da je zdravljenje KOPB individualno in odvisno od stopnje bolezni. Za zdravljenje se uporabljajo tako nefarmakološke kot tudi farmakološke metode zdravljenja. V prvi fazi mora pacient opustiti kajenje oziroma se izogibati drugim dejavnikom tveganja, z razvojem bolezni se uporabljajo tudi druge nefarmakološke metode (dihalne vaje, trening inspiratornih mišic, tehnike čiščenja dihalnih poti, položajne drenaže idr.), izmed farmakoloških metod pa je najpogostejša uporaba bronhodilatatorjev. Pomembna v obravnavi pacienta je tudi pljučna rehabilitacija, ki se je izkazala za najučinkovitejšo strategijo zmanjšanja simptomov KOPB. Razprava: Pljučna funkcija je ena izmed najbolj pomembnih telesnih funkcij in je pomemben pokazatelj kakovosti življenja. Pri KOPB sta pljučna funkcija in kakovost življenja oslabljeni. Za doseganje ciljev zdravljenja KOPB je potrebna učinkovita edukacija pacientov s KOPB o zdravem načinu življenja, kar je pomembna naloga medicinskih sester. Medicinske sestre so ključne tudi pri edukaciji uporabe zdravil in pripomočkov za zdravljenje. Za dosego ciljev zdravljenja so medicinske sestre pacientom vzor in motivator.
Ključne besede: dihalna funkcija, inhalacija, kronična obstruktivna pljučna bolezen
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2025; Ogledov: 41; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,28 MB) |
28. |
29. |
30. |
