Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrskem delu smo preučevali etični vidik daril javnim uslužbencem ter analizirali obstoječo zakonodajo. Osredotočili smo se na vpliv sprejemanja in dajanja daril, na nepristranskost, integriteto in zaupanje v javne institucije. V raziskavi smo obravnavali potrebo po seznanitvi in boljšem ozaveščanju zaposlenih o etičnih načelih ter vzpostavitvi učinkovitega nadzora in sankcij. Kot primer dobre prakse smo analizirali Dansko, ki velja za najmanj koruptivno državo, ter raziskali dejavnike njenega uspeha. Uporabljene raziskovalne metode vključujejo opisno, razlagalno, normativno, primerjalno in sociološko metodo. Ključne ugotovitve kažejo, da trenutna zakonodaja sicer opredeljuje jasna pravila. Ozaveščenost javnih uslužbencev o teh pravilih ni zadostna, kar potrjuje potrebo po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju. Pogosto se tudi uslužbenci sklicujejo na vodstvo – zakaj bi se sami držali pravil glede »malenkosti«, če tudi zadeve v vodstvu niso obravnavane in so pogosto prikrite? To kaže na nujnost, da vodstvo prevzame odgovornost in postavi jasen zgled z doslednim etičnim ravnanjem, saj bo le tako lahko ustvarilo kulturo integritete, ki se bo prenesla na vse ravni organizacije. Na podlagi analize danskega sistema predlagamo vzpostavitev jasnih smernic, sistematičnega izobraževanja, obveščanja ter učinkovitega nadzora in ustrezne sankcije. Začeti se mora pri vrhu, pri vodstvu, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju kulture vrednot znotraj javnega sektorja. Vodstvo bi moralo biti zgled integritete, transparentnosti in etičnega ravnanja. Z vzpostavitvijo jasnih smernic in doslednim upoštevanjem etičnih načel lahko vodstvo spodbudi enake vrednote med zaposlenimi. Le z jasno opredeljenimi vrednotami in odgovornim vodenjem lahko učinkovito vzpostavimo kulturo, ki se uspešno bori proti neetičnosti in krepi zaupanje javnosti.
Ključne besede: etika, javni uslužbenci, darila, korupcija, nepristranskost
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 415; Prenosov: 37
Celotno besedilo (522,25 KB)

Opis: Slovenske katoliške misije s svojim delovanjem predstavljajo znaten pomen pri ohranjanju slovenske identitete, kulture in slovenskega jezika. Slovenski izseljenski duhovniki se poleg pastoralne oskrbe zavzemajo za ohranjanje skupnosti Slovencev v tujini. To udejanjajo s praznovanjem državnih praznikov, s tematskimi dogodki, z osebnimi pogovori in drugimi srečanji. Raziskovanja smo se lotili objektivno, izhajali smo iz kvalitativnih raziskav. Analizirali smo bistveno literaturo in verodostojne vire. Zanimali so nas poglavitni razlogi za selitev Slovencev v tujino in spremembe skozi čas. Proučili smo, kje v Evropi in na kakšen način so se razvile slovenske katoliške misije. Raziskali smo njihovo delovanje v številnih evropskih mestih, največkrat prestolnicah. Ugotovili smo, da so v različnih sestavah. Večina izmed njih ima stalno prisotnega slovenskega izseljenskega duhovnika, ki po potrebi obiskuje tudi druge slovenske skupnosti v župnijah. Natančno smo analizirali slovenske katoliške misije in razčlenili izzive, s katerimi se soočajo. Rezultati so pokazali, da ključni pomen pri reševanju tovrstnih izzivov predstavljajo slovenski izseljenski duhovniki. Ugotovili smo, da Slovencem v tujini slovenske katoliške misije predstavljajo dragocen doprinos v njihovem življenju. Zavedajo se vrednosti poslanstva slovenskih izseljenskih duhovnikov. Nazadnje smo raziskali, kakšna je naveza med Republiko Slovenijo ter v njenem imenu državnimi organi in slovenskimi katoliškimi misijami v Evropi. Razjasnili smo, da se Republika Slovenija, domovina vseh Slovencev zunaj njenih meja, zaveda pomena slovenskih katoliških misij in da skrbno neguje ter vzdržuje stike s Slovenci izven domovine. Skozi potek raziskovanja smo ocenili, da je obravnavana vsebina dokaj specifična in v tem smislu neraziskana. Uporabnost raziskave služi raziskovalcem širšega področja družbenih ved ter vsem vedoželjnim študentom. Izvirnost informacij je koristna strokovnjakom na državni ravni, slovenski katoliški verski skupnosti in nenazadnje vsem Slovencem širom sveta.
Ključne besede: Slovenske katoliške misije, konzulat, Evropa, Slovenci v tujini, izseljenci, narodna identiteta
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 384; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Tekstilna industrija, s poudarkom na industriji hitre mode, je ena večjih onesnaževalcev na svetu. Ker je področje tekstilne industrije zelo obsežno in zakonodajni okvir zelo širok, se v magistrskem delu osredotočam na tekstilne odpadke, in sicer kako EU rešuje težave naraščajočega obsega odpadkov. Potrošnja tekstilnih izdelkov ima dva glavna vidika, ki vplivata na okolje: porabljanje naravnih virov ter onesnaževanje in kopičenje odpadkov, ki nastanejo tako med proizvodno fazo kot med potrošnjo izdelkov. V okviru Evropskega zelenega dogovora in Novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo si je EU zadala cilj prehoda na trajnostno in krožno tekstilno industrijo, ki služi kot izhodišče za nastajajoče uredbe in direktive, ki se postopoma vpeljujejo na področju tekstila. V magistrskem delu analiziram učinkovitost zakonodaje pri doseganju zastavljenih ciljev. V zaključku ugotavljam, da ni ene same rešitve, ki bi preprečila nastajanje ogromnih količin zavrženega tekstila, ampak je potrebna celostna obravnava problematike in regulacija področja od zasnove izdelka do končnega ravnanja s tekstilnimi odpadki, pri čemer bi bilo treba večji poudarek nameniti zmanjšanju obsega proizvodnje ter večjemu ozaveščanju potrošnikov, saj imata največji vpliv na generiranje odpadkov.
Ključne besede: tekstilni odpadki, ločeno zbiranje tekstila, razširjena odgovornost proizvajalca, Okvirna direktiva o odpadkih
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 355; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Uvod: V Uvodu smo predstavili sestavo diplomskega dela, vključno s teoretični izhodišči. Začeli smo s poglavjem Starost in staranje - kako se psihično in fizično pripraviti na to obdobje. Nadaljujemo s poglavjem Duševno zdravje starejših oseb, kjer smo obravnavali simptome duševnih motenj in dejavnike tveganja. Osredotočili smo se na Depresijo, na njene vzroke in povezavo z Izgubo partnerja, kjer smo podrobneje opisali Žalovanje, Sprejetje in odnos do smrti ter Vloga socialnega gerontologa. V zadnjem poglavju predstavimo psihosocialno okrevanje in zdravljenje po izgubi partnerja. V zaključku uvoda prezentiramo raziskovalni problem, cilje in metode dela. Metode: V metodologiji smo uporabil deskriptivno metodo za opisovanje procesov, metodo kompilacije, s katero smo povzeli dela drugih avtorjev, ter z metodo komparacije primerjali dejstva, različne ugotovitve avtorjev ter njihova stališča. Celotni raziskovalni del diplomske naloge temelji na kvalitativnem metodološkem pristopu. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo pridobili rezultate desetih intervjujev moških in žensk, starih nad 65 let, ki so v bližnji preteklosti izgubili partnerja. Analiza je bila opravljena na podlagi njihovih izkušenj, ki so pokazale, da je izguba pri vseh pustila veliko čustveno stisko in praznino v življenju. Večina intervjuvancev je izpostavila težave pri privajanju na življenje brez ljubljene osebe. Razprava in zaključek: V Razpravi smo analizirali rezultate in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. S primerjavo naše raziskave smo primerjali raziskave teoretičnih izhodišč. V Zaključku smo povzeli ključne ugotovitve diplomske naloge. Poudarili smo naša stališča in priporočila za nadaljnji razvoj na področju duševnega zdravja. Poleg tega smo odkrili nove raziskovalne izzive, ki so se pojavili med pisanjem.
Ključne besede: starejše osebe, duševne motnje, depresija, izguba partnerja, psihosocialno okrevanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 317; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 381; Prenosov: 22
Celotno besedilo (838,36 KB)