341. Učinkovitost hipnoze v zdravljenju depresije: pregled raziskavKlara Tomažič, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na proučevanje učinkovitosti zdravljenja depresije s
hipnozo v primerjavi s tradicionalno metodo, kot je Beckova kognitivno-vedenjska terapija. V
sodobnem času je opaziti porast depresije, saj število ljudi, ki poročajo o simptomih depresije,
nenehno narašča. To ne vpliva samo na posameznike, temveč tudi na njihove bližnje in
prinaša pomembne stroške tako za posameznika kot tudi za državo.
Raziskovali smo različne možnosti alternativnih pristopov k zdravljenju depresije. Med že
znanimi pristopi je Beckova kognitivno-vedenjska terapija, ki se osredotoča na spremembo
kognitivnih okvirov. Ta metoda pa je po mnenju Gippsa (2017) povezana s pomanjkljivostmi,
kot so visoka stopnja opustitve terapije pred koncem in pomanjkanje poudarka na
terapevtskem odnosu.
Hipnoza je po drugi strani koncept, ki se je v preteklosti pogosto pojavljal v medijih, vendar
je bil večinoma predstavljen kot sredstvo za manipulacijo ali zabavo. Kljub temu obstajajo
argumenti za uporabo hipnoze pri zdravljenju depresije, saj lahko s to metodo dosežemo
pozitivna pričakovanja glede zdravljenja, zmanjšamo simptome depresije ter spremenimo
vzorce mišljenja, odzivanja na dogodke in zaznavnega sloga.
Prvi del naloge se osredotoča na temeljito razumevanje depresije, hipnoze in Beckove metode
kognitivno-vedenjske terapije. Pri tem smo natančno opisali naravo depresije, vključno z
njenimi simptomi, vzroki in potekom bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili hipnozi kot
alternativni metodi zdravljenja, ki se pogosto uporablja v kliničnem okolju. Raziskali smo
njene mehanizme delovanja, varnostne vidike in dosedanje ugotovitve o njeni učinkovitosti
pri zdravljenju depresije. Poleg tega smo predstavili tudi Beckovo kognitivno-vedenjsko
terapijo, ki je ena od najbolj priznanih in raziskanih metod za obravnavo depresije. V tem delu
smo podrobno razložili njene temeljne principe in strategije ter obravnavali njen dosedanji
uspeh pri zdravljenju depresije.
Drugi del naloge se osredotoča na analizo in primerjavo raziskav, ki so bile izvedene na
področju zdravljenja depresije s hipnozo in Beckovo metodo. Skozi sistematičen pregled
literature smo identificirali in ocenili obstoječe raziskave ter analizirali njihove rezultate. Pri tem smo posebno pozornost namenili učinkovitosti obeh metod pri zmanjševanju simptomov
depresije, dolgoročnim rezultatom ter morebitnim pomanjkljivostim. Naš glavni namen je bil
analizirati, kako se hipnoza kot terapevtski pristop primerja z Beckovo metodo kognitivnovedenjske
terapije glede na zmanjševanje simptomov depresije.
S tem smo si prizadevali prispevati k boljšemu razumevanju različnih pristopov k zdravljenju
depresije ter podati smernice za nadaljnje raziskave in klinično prakso na tem področju.
Ključne besede: zdravljenje depresije, hipnoza, Beckova metoda, učinkovitost, kognitivnovedenjska
terapija
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2025; Ogledov: 338; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (707,58 KB) |
342. Altruizem pri zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domuAnita Vidmar, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga zajema altruizem ter zaposlene v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V diplomski nalogi preverjamo v kolikšni meri je prisotnost altruizma pomembna za opravljanje poklica nudenja pomoči na domu. V njej raziskujemo tudi izkušnje in doživljanja zaposlenih v pomoči na domu. Prav tako spoznamo izzive, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu, ter kakšne so morebitne posledice altruizma zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu.
V prvem delu diplomske naloge smo v teoretičnem delu predstavili sam pojem altruizem. Altruizem je zelo širok pojem, ki ga celo strokovnjaki istega področja različno uporabljajo. Mnogi ga celo enotijo s prosocialnim vedenjem, zato so v nadaljevanju predstavljene različne definicije in opisane posamezne vrste altruizma. V tem delu smo se spraševali tudi o posledicah altruizma na tiste, ki nudijo pomoč, kot tudi na tiste, ki pomoč prejemajo. V nadaljevanju se dotaknemo domov za starejše, samih storitev institucionalnega varstva in skozi zgodovino domskega varstva predstavimo storitev institucionalnega varstva. Ena izmed storitev, ki jo domovi za starejše nudijo, je pomoč na domu. V vsej tej verigi organizacije pomoči na domu, delitve in modelov med formalnimi in neformalnimi izvajalci pomoči na domu na koncu predstavimo socialne oskrbovalke, ki so zaposlene v domovih za starejše pri nudenju pomoči na domu. V zaključku teoretičnega dela diplomske naloge spoznamo še povezavo med zaposlenimi v poklicih nudenja pomoči in altruizmom.
Drugi del diplomske naloge sestavlja empirični del, v katerem smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja zbrali podatke ter jih analizirali. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo sedem intervjuvank zaposlenih v izbranem domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. Z izpovedjo izkušenj in izzivov, s katerimi se soočajo, ter njihovim doživljanjem ugotavljamo, da je altruizem še kako pomemben pri opravljanju njihovega poklica in ima za intervjuvanke tako številne pozitivne kot tudi negativne posledice.
Ključne besede: Altruizem, nesebičnost, sočutje, empatija, domovi za starejše, pomoč na domu.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2025; Ogledov: 327; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,80 MB) |
343. |
344. |
345. |
346. |
347. |
348. |
349. KIRURŠKI PRISTOP PRI ZDRAVLJENJU ZAPLETOV DIABETIČNEGA STOPALADavid Detiček, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diabetično stopalo je eden izmed najbolj pogostih zapletov sladkorne bolezni in je najpogostejši vzrok za amputacijo. Za zdravljenje diabetičnega stopala izvajajo kirurške posege, s katerimi skušajo preprečiti amputacijo, odstraniti uničene dele stopala in vzpodbuditi celjenje rane. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka diabetičnega stopala, zdravljenju diabetičnega stopala in njegovih zapletov. Namen raziskave je proučiti kirurški pristop zdravljenja zapletov diabetičnega stopala in vlogo medicinskih sester pri tej obliki zdravljenja.
Metode: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na deskriptivni metodi dela. Podatki za analizo empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, v vzorec so bile vključene srednje in diplomirane medicinske sestre, zaposlene v Splošni bolnišnici Brežice in v Zdravstvenem domu Brežice. V raziskavi smo prejeli 102 v celoti izpolnjena anketna vprašalnika. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je zdravstveno osebje, ki je bilo vključeno v raziskavo, ustrezno izobraženo glede dejavnikov tveganja za nastanek diabetičnega stopala. 33 % anketirancev je kot najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek diabetičnega stopala izbralo neustrezno obutev, neprimerno nego stopal in nevropatije. Večina anketirancev (90 %) pozna dejavnike, ki vplivajo na proces celjenja diabetičnega stopala. Poznajo in vestno opravljajo svojo vlogo pri zdravljenju zapletov diabetičnega stopala in pripravi bolnika z diabetičnim stopalom na kirurški poseg.
Razprava: Najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek diabetičnega stopala pri bolniku s sladkorno boleznijo sta periferna senzorično-motorična nevropatija in periferna arterijska bolezen. Pri pripravi bolnika s sladkorno boleznijo na kirurški poseg sta pomembni fizična in psihična priprava. Pri pripravi bolnika na kirurški poseg moramo biti pozorni na to, da ima sladkorno bolezen, zaradi preprečevanja akutnih zapletov, kot je hipoglikemija. Sestre imajo pomembno vlogo pri oskrbi pooperativne rane, pri čemer jim napotke daje zdravnik, ki ga morajo obvestiti in seznaniti o morebitnih zapletih pri celjenju kirurške rane pri sladkornem bolniku.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zapleti sladkorne bolezni, diabetično stopalo, kirurški pristop.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 319; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,10 MB) |
350. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOMAnej Bezovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom (AKS) je ena vodilnih srčno-žilnih bolezni, ki zaradi svoje pogostosti in resnosti predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme. AKS vključuje nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice (STEMI), miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice (NSTEMI) in nenadno srčno smrt. Ključni dejavnik pri obravnavi bolnikov z AKS je hitro in učinkovito ukrepanje, saj čas od začetka simptomov do začetka zdravljenja neposredno vpliva na prognozo bolnika. Poleg akutne oskrbe je pomemben tudi dolgoročen pristop, ki vključuje rehabilitacijo in preprečevanje ponovitve bolezni. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo v vseh fazah obravnave bolnikov z AKS, od prepoznavanja simptomov do izvajanja zdravstvene vzgoje za zmanjšanje dejavnikov tveganja. Namen raziskovalne naloge je bil proučiti zdravstveno nego pacienta z akutnim koronarnim sindromom. Cilji raziskovalne naloge so bili ugotoviti prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma s strani medicinskih sester, ugotoviti aktivnosti medicinske sestre pri celostni oskrbi pacientov z akutnim koronarnim sindromom, ugotoviti, kakšno je zdravstveno vzgojno delo medicinski sester pri pacientu z akutnim koronarnim sindromom ter raziskati dejavnike, ki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek akutnega koronarnega sindroma.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj, ki so se osredotočala na prepoznavanje AKS, aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi bolnikov in vlogo zdravstvene vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 61 medicinskih sester, zaposlenih na kardiološkem oddelku, oddelku za intenzivno medicino in v urgentnih centrih. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre v veliki meri prepoznajo akutni koronarni sindrom (AKS), pri čemer se osredotočajo na ključne simptome, kot je prsna bolečina, in pogosto uporabljajo diagnostične metode, kot sta elektrokardiogram (EKG) in merjenje troponinov. Ključne naloge medicinske sestre vključujejo snemanje EKG-ja, merjenje vitalnih funkcij, opazovanje pacienta in uporabo protokola MONA. Medicinske sestre poudarjajo pomen zdravstveno-vzgojnega dela, ozaveščanja o dejavnikih tveganja in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, čeprav opažajo izzive zaradi časovnih omejitev in potrebe po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju, kakovostni obravnavi in izboljšanju izidov pacientov z AKS, vendar še vedno obstajajo možnosti za krepitev njihovega znanja in samozavesti.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost vloge medicinskih sester pri obravnavi bolnikov z AKS. Poleg tehničnih veščin in kliničnega znanja so ključnega pomena tudi komunikacijske in izobraževalne sposobnosti, saj bolniki pogosto potrebujejo usmeritve za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. Raziskava je poudarila potrebo po nadaljnjem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja in zdravljenja AKS. Poleg tega so rezultati potrdili, da je celostni pristop, ki vključuje tako akutno obravnavo kot rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Ključne besede: Akutni koronarni sindrom, srčno-žilne bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,21 MB) |
