Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Gradnja objekta je izjemno kompleksen proces, ki zahteva upoštevanje številnih pomembnih faktorjev. Med temi faktorji je ključno določiti vrsto, slog in namembnost objekta. Poleg tega je potrebno skrbno načrtovati tlorise prostorov ter izbrati strokovnjake, kot so geodeti, arhitekti, nadzorniki, statiki in drugi zunanji izvajalci. Samo iz teh dejstev lahko sklepamo, da je postopek gradnje katerega koli objekta dolgotrajen in poln nepredvidljivih izzivov, ki se lahko pojavijo med samim procesom gradnje. Med te izzive spadajo predvsem zamude in povečanje stroškov. Dodatno kompleksnost predstavlja območje Ljubljanskega barja, kjer bo gradnja potekala. V nadaljnjem poglavju magistrskega dela bomo podrobneje opisali specifičnosti tega območja. Bralcu predstavljamo projekt kakovostno zgrajene hiše, ki izpolnjuje vse sodobne standarde. Hiša je zasnovana protipotresno (z uporabo betonske gradnje) ter vključuje obnovljive vire energije in energetsko varčnost. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili procese projektnega managementa, kot jih določa "A Guide to the Project Management Body of Knowledge".1 Za potrebe gradnje enodružinske hiše na Ljubljanskem barju smo nato objektivno razvili posamezne procese. Projekt gradnje enodružinske hiše na Ljubljanskem barju je bil analiziran z uporabo vseh 47 procesov projektnega managementa, pri čemer smo ocenili uporabnost posameznega procesa pri gradnji. Podrobno smo obravnavali procese projektnega managementa s področij upravljanja. Posebno pozornost smo namenili procesom obvladovanja tveganj projekta in procesom obvladovanja časovnega razporeda. Pri uporabljanju procesov projektnega managementa smo kot vhodne dokumente analizirali veljavno zakonodajo, podzakonske akte ter prostorske načrte, ki urejajo gradnjo na območju Ljubljanskega barja.
Ključne besede: Ljubljansko barje, stanovanjska gradnja, enodružinska hiša, projektni management, vodnik PMBOK
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2024; Ogledov: 381; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: Odkar obstaja človeštvo, je človek začel zbirati informacije, da si je čim bolj olajšal življenje. Obveščevalne službe so ključni element vsake države. Diplomsko delo predstavlja razvoj obveščevalnih služb od prvih zametkov do danes, razlaga z njo povezane pojme in na koncu tudi predvideva, kako se bo obveščevalna služba razvijala v prihodnje. V ospredje je postavljen zgodovinski razvoj obveščevalne dejavnosti, prav tako razvoj obveščevalne dejavnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena primerjavi med obveščevalnimi sistemi sosednjih držav z obveščevalnim sistemom v Sloveniji. Opisane so sodobne metode in smernice, ki si jih obveščevalna služba za boljše delovanje obeta v prihodnje. Z dejstvom, da živimo v globalnem svetu in informacijski dobi, ki spreminja družbo v celoti, se je morala soočiti tudi sodobna obveščevalna dejavnost. Razvoj sodobne tehnologije in informacijske tehnologije na splošno, je bil vzrok, da se je spremenila tudi obveščevalna služba. Obveščevalne službe so pred novimi izzivi, ki niso samo strukturni ali vsebinski. Da bi lahko uspešno delovala, se mora obveščevalna služba prilagoditi vsem spremembam in pri tem biti še korak pred vsemi. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, da so se metode dela obveščevalne dejavnosti z razvojem tehnologije spremenile, prav tako se mora obveščevalna dejavnost nenehno prilagajati.
Ključne besede: nepremičninske evidence, infrastruktura za prostorske informacije, direktiva INSPIRE, program projektov eProstor, prenova nepremičninskih evidenc, projektni management, PMBOK® vodnik
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 592; Prenosov: 46
Celotno besedilo (895,32 KB)

Opis: Logična posledica vse pogostejšega trenda ustanavljanja in prenehanja gospodarskih subjektov je sorazmerno povečevanje začetih stečajnih postopkov nad insolventnimi pravnimi osebami. Raziskovalci tega področja so si enotni pri ugotovitvi, da se stopnja učinkovitosti upravljanja takšnih postopkov skladno z omenjenim trendom ne povečuje. V iskanju rešitve za izboljšanje učinkovitosti tovrstno problematiko običajno naslavljajo z naborom različnih pravnih in ekonomskih instrumentov. Stečajni postopek gospodarskega subjekta je po svojih značilnostih precej podoben projektu, hkrati pa vloga stečajnega upravitelja po naravi svojega dela spominja na vlogo projektnega managerja. Namen magistrskega dela je takšen postopek predstaviti v luči projekta. Vsebina, kot možen način za reševanje izzivov s področja upravljanja in obvladovanja stečajnih postopkov, ključnim deležnikom na preprost, praktičen in uporabnikom prijazen način, ponuja vpogled v celovito integracijo procesov projektnega managementa na obravnavanem področju. To je prva raziskava, ki obravnava takšen postopek z vidika metodologije projektnega managementa in omogoča vpogled v rezultate teoretičnih izsledkov in kvalitativne študije v obliki načrta projekta. V konkretnem načrtu projekta so predstavljene aktivnosti stečajnega upravitelja z vidika 47 procesov in 10 področij upravljanja, ki jih v okviru metode PMBOK upravlja projektni manager. Ugotovitve se pomembno dopolnjujejo in omogočajo globlji vpogled v uporabnost metodologije projektnega managementa na področju upravljanja stečajnih postopkov gospodarskih subjektov. Pristop projektnega managementa je v insolvenčni stroki mogoče uporabiti kot enega izmed mehanizmov za izboljšanje učinkovitosti in optimizacijo procesov upravljanja stečajnega postopka gospodarskega subjekta, saj projektni management kot orodje omogoča dosledno, učinkovito in pravočasno vodenje vseh vrst projektov, v okviru katerih prinaša številne prednosti, s čimer omogoča hitrejše reševanje težav in pozitivno vpliva na učinkovitost izvedbe projekta. Med stečajnimi upravitelji bi bilo zato smiselno spodbujati in širiti projektno kulturo, v program opravljanja izpita za stečajnega upravitelja pa, poleg splošnih ekonomskih ter splošnih in specifičnih pravnih znanj, vključiti še specifična znanja s področja projektnega managementa, saj lahko uporaba takšnih znanj pomembno prispeva k višji stopnji učinkovitosti upravljanja in vsesplošnemu izboljšanju rezultatov. Rezultati in ugotovitve lahko služijo kot izziv in podlaga za nadaljnja raziskovanja na tem področju in so uporabni za vse, ki raziskujejo problematiko učinkovitosti stečajnih in ostalih postopkov zaradi insolventnosti nasploh.
Ključne besede: stečajni postopek, stečajni upravitelj, načrt projekta, projektni manager, projektni management, PMBOK vodnik
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 610; Prenosov: 43
Celotno besedilo (781,67 KB)

Opis: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljen projekt spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno. Le-to je narejeno na podlagi in s pomočjo projektnega managementa, kjer smo zastavili urnik projekta, ocenili stroške in proračun, prav tako pa smo razvili možne rizike, ki bi se lahko pojavili tekom projekta, in rešitve za te. Določili smo tudi delovne pakete, ki smo jih nadalje razvili v posamezne aktivnosti. Za primer smo si izbrali dve zemljišči, obe v velikosti 250 m2, ki se nahajata v občini Koper, v katastrski občini Hribi, ter za obe zemljišči izračunali vrednost odškodnine, ki jo je treba plačati v primeru spremembe namembnosti. Prav tako smo izvedli primerjavo cen zemljišč v občini Koper, in sicer med stavbnimi in kmetijskimi, kjer smo poskušali primerjati čim bolj podobna zemljišča. Spoznali in opredelili pa smo tudi občinske prostorske plane oziroma akte, katastrsko občino, zemljiško knjigo, zemljiški kataster, lokacijsko informacijo in gradbeno dovoljenje. Poleg predstavitve celotnega procesa spremembe namembnosti smo prav tako izračunali oceno stroškov, ki bi znašali za izpeljavo takšnega ali podobnega projekta. Oceno trajanja projekta smo ocenili na štiri mesece, za lažjo in bolj kakovostno izvedbo projekta pa smo najeli zunanjega izvajalca.
Ključne besede: projektni management, sprememba namembnosti, kmetijsko zemljišče, stavbno zemljišče, odškodnina
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 1914; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,52 MB)