Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Uvajanje nove znamke na trg
Gal Cimperman, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej opredelili blagovno znamko kot pojem, uvajanje nove znamke na trg ter promocijo in trženje nove blagovne znamke. Nato smo se usmerili na uvajanje naše nove blagovne znamke v Sloveniji. V sklopu izbrane teme smo izdelali anketni vprašalnik in na podlagi pridobljenih rezultatov potrdili ali ovrgli hipoteze, ki smo si jih v začetku postavili. Prva se je nanašala na trditev, da se trg na uvajanje nove znamke odziva z nezaupanjem. Naslednja hipoteza se je nanašala na to, da lahko dober test izdelka pripomore k zamenjavi starega izdelka za novega. Kot zadnjo smo si postavili hipotezo, ki trdi, da lahko ima promocija pozitiven učinek na kupca. Glede na dobljene rezultate smo prvo hipotezo delno ovrgli, preostali dve hipotezi pa potrdili.
Ključne besede: blagovna znamka, uvoz blagovne znamke, potrošniki, prodaja blagovne znamke, promocija blagovne znamke, testiranje izdelka.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2023; Ogledov: 412; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Vpliv digitalnega/tradicionalnega marketinga v glasbeni industriji : magistrska naloga
Vanja Savić, 2022, magistrsko delo

Opis: Glasba je iz dneva v dan izpostavljena različnim spremembam. Od trenutka, ko je tehnologija naredila prvi korak v glasbeni industriji, se je glasba začela razvijati skupaj z njo. Digitalizacija je prispevala k razvoju različnih žanrov, nato pa je kombinacija tradicionalnega s sodobnim omogočila posodobitev starih hitov, pa tudi samih glasbenikov, povečanje njihove prepoznavnosti in ozaveščanje o njihovem obstoju. Oglaševanje in način, kako glasbenik svoje delo predstavi občinstvu, sta zagotovo najbolj pripomogla k temu. Naša raziskava se osredotoča na oglaševanje glasbe prek digitalnih kanalov oz. tradicionalnih načinov oglaševanja, cilj pa ni bil raziskati glasbo kot segmenta trženja, temveč kot produkt, ki ga glasbena industrija lansira poslušalcem. Tri hipoteze in glavno raziskovalno vprašanje nam bodo razkrili, kako mediji vplivajo na glasbeno industrijo in poslušalce. Orodje, s katerim smo dobili odgovore na hipoteze, je anketna metodologija (vprašalnik), ki je potekala v realnem času. Anketiranci so ljubitelji/poslušalci glasbe, ki so odgovarjali na vprašanja o avtorski zaščiti glasbenih izdelkov, načinu poslušanja glasbe, kakor tudi o ceni, ki jo danes plačujejo za poslušanje glasbe. Odgovori anketirancev so razvrščeni v grafe, ki dajejo vizualno predstavo odgovorov. Poleg metode ankete smo odgovore iskali tudi med literaturo, ki je na voljo na spletu. Razvoj tehnologije je vsekakor prispeval ne le h glasbeni, temveč tudi k drugim panogam ter olajšal mreženje in širjenje informacij. Poslušanje glasbe v avtu, na sprehodu, v telovadnici, na avtobusu ali vlaku nam je vsem olajšalo in dopolnilo izkušnjo. Po drugi strani pa je tradicionalno trženje še vedno najbolj verodostojen vir dogodkov v svetu glasbe ter v svetu zvezd in blišča. Tako se tudi zavedamo, da je bolj verodostojno zaupati recenzijam kot npr. Wikipediji, kar pa ne spremeni dejstva, da dandanes velika večina raje posluša glasbo prek digitalnih platform, kot pa s pomočjo klasičnih glasbenih naprav.
Ključne besede: glasba, oglaševanje, digitalni marketing, tradicionalni marketing, promocija glasbe, glasbeni produkti, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 785; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upravi : magistrsko delo
Ana Jurjevčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 723; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh