101. |
102. |
103. Strokovni razvoj zaposlenih v državni upravi: primer študije Ministrstva za notranje zadeve : magistrsko deloVanda Marsenić, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja problematiko strokovnega razvoja zaposlenih in je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem strokovnega razvoja zaposlenih, predstavili vrste in pomen razvoja, opredelili cilje ter dejavnike za doseganje strokovnega razvoja zaposlenih in človeških virov v delovni organizaciji. Strokovni razvoj zaposlenih je odvisen od pridobivanja dodatnih znanj s pomočjo izobraževanja, učenja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V nadaljevanju smo tudi podrobneje opisali namen, pomen, proces, oblike in cilje usposabljanja zaposlenih ter opisali pomen in namen motiviranja zaposlenih k dodatnemu usposabljanju. Prav tako smo opisali poslanstvo, delovna področja in cilje Ministrstva za notranje zadeve. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali, kako usposabljanja v delovni organizaciji vplivajo na povišanje strokovnosti zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, kako zaposleni pridobivajo znanje, kako ocenjujejo usposabljanja, kateri dejavniki jih spodbujajo ali ovirajo, kako delovna doba ter starost vplivata na interes za usposabljanja, kaj jih motivira ali ovira pri opravljanju dela in kako povezujejo pomembnost usposabljanja z večanjem delovne uspešnosti. Empirični del je bil kvantitativen, razen zadnjega vprašanja, ki je bilo deskriptivne narave. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašanja. V raziskavi je skupno sodelovalo 68 zaposlenih. Hipotezi 1 in 2 smo preverjali s Hi-kvadrat testom in s t-testom za neodvisne vzorce. Za hipotezo 3 smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, medtem ko smo hipotezo 4 prikazali s pomočjo opisne statistike. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za prakso.
Ključne besede: strokovni razvoj, zaposleni, usposabljanje, motivacija, delovna organizacija
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 1728; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
104. |
105. |
106. Regulativni okvir določanja cen komunalnih storitev ravnanja z odpadki po načelu "plačaj, kolikor odložiš" - PAYT in njegov vpliv na ločeno zbiranje odpadkovValerija Majcenovič, 2020, magistrsko delo Opis: V Sloveniji se na področju ravnanja z odpadki srečujemo z velikimi težavami. Največja težava je vsekakor naraščajoča količina zbranih odpadkov, za katere nimamo ustrezne rešitve pri gospodarjenju z njimi. Druga velika težava je v določanju cene storitev ravnanja z odpadki. To področje ureja trenutno veljavna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pri uporabnikih sproža nemalokrat kritik in nejevolje, saj uporabniki komunalnih storitev ne zaupajo v stroškovno racionalnost komunalnih podjetij. Vedno pogosteje je prisotna želja, da bi se cene storitev ravnanja z odpadki določale na podlagi dejansko odloženih odpadkov, ki jih ustvari vsak posameznik. S tem bi bili uporabniki tudi motivirani za striktno ločevanje odpadkov na samem izvoru, s čimer bi imeli možnost vplivati na višino cene, ki bi jo plačali za storitve, prav tako pa bi na ta način prispevali k ohranjanju okolja.
V magistrskem delu odgovarjamo predvsem na vprašanje, kako so uporabniki zadovoljni z obstoječim sistemom določanja cen storitev ravnanja z odpadki, ali menijo, da bi bil način določanja cen po sistemu »plačaj, kolikor odložiš« zanje pravičnejši in ustreznejši in ali bi bili pripravljeni odložene odpadke striktno ločevati, če bi s tem lahko vplivali na svoje stroške. V pričujočem magistrskem delu iščemo tudi, katere nove storitve bi bile za uporabnike najbolj zaželene, saj se komunalna podjetja zavedajo vedno večjega zahtevanega standarda s strani uporabnikov.
Ključne besede: gospodarska javna služba, odpadki, ravnanje z odpadki, cene v komunalni dejavnosti, trajnostni razvoj, sistem »plačaj, kolikor odložiš«, posebne storitve
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2021; Ogledov: 1476; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,22 MB) |
107. |
108. |
109. |
110. |
